Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kaj pravijo starši

Kaj pravijo starši

 Kaj pravijo starši

Številni starši so postavljeni pred povsem nove izzive, ko njihovi otroci stopijo v najstniška leta. Kako lahko svojemu otroku pomagate uspešno prebroditi to obdobje v življenju, ki je lahko enako begajoče tako za njega kot za vas? Preberite si, kaj so glede tega povedali nekateri starši z različnih koncev sveta.

SPREMEMBE

»Ko je bil sin mlajši, je brez oporekanja sprejel moj nasvet. Toda v najstniških letih je bilo videti, kot da je izgubil zaupanje v mojo avtoriteto. Oporekal je temu, kar sem rekel in tudi, kako sem to rekel.« (Frank, Kanada)

»Moj sin ne govori več toliko, kot je nekoč. Ne morem več pričakovati, da mi bo sam povedal, kaj misli, ampak ga moram k temu spodbuditi. Ni ga enostavno pripraviti do tega, da mi odgovori. Bo odgovoril – vendar ne takoj.« (Francis, Avstralija)

»Bistvena je potrpežljivost. Včasih bi se najraje kar znesla nad najinimi otroki, ampak je vedno boljše, da se pomiriva in se pogovoriva z njimi!« (Felicia, Združene države Amerike)

KOMUNIKACIJA

»Včasih si moja najstniška hčerka postavi okrog sebe obrambni zid in misli, da jo po nepotrebnem kritiziram. Moram jo spomniti, da jo imam rada ter da sem na njeni strani in navijam zanjo!« (Lisa, Združene države Amerike)

»Ko sta bila otroka še mlajša, sta se mi brez zadržkov odprla. Z lahkoto sem izvedela, kaj si mislita. Zdaj pa se moram truditi biti razumevajoča in jima pokazati, da ju spoštujem. Le tako mi bosta odprla svoje srce.« (Nan-hi, Koreja)

»Ni dovolj, da najstnikom prepoveš določene stvari. Moraš jim dopovedovati in z njimi voditi smiselne pogovore, s katerimi se dotakneš njihovega srca. Da bi bilo to mogoče, moraš biti pripravljen prisluhniti temu, kar ti govorijo, tudi takrat, ko povedo kaj, česar ne bi hotel slišati.« (Dalila, Brazilija)

»Če moram svojo hčerko korigirati, skušam to raje storiti na samem kot pa pred drugimi.« (Edna, Nigerija)

»Med pogovorom s sinom me včasih premotijo druge stvari, ki se dogajajo po hiši, in mu zato ne posvetim vse svoje pozornosti. To opazi in mislim, da je to eden od razlogov, zakaj se noče ravno pogovarjati z mano. Moram se potruditi, da bom bolj pozorna, ko se pogovarjava, tako da bo še naprej odkrit z mano.« (Miriam, Mehika)

SVOBODA

»Vedno sem se bal dati svojima najstniškima otrokoma več svobode, kar je bil vsekakor povod za nekatere spore. O zadevi smo se odkrito pogovorili. Pojasnil sem jima svoje strahove, nato pa sta mi onadva povedala, zakaj si želita več svobode. Uspeli smo skleniti sporazum, ki jima je omogočal več svobode v razumnih mejah, ki sem jih postavil.« (Edwin, Gana)

»Sin si je želel motor. Tako zelo sem bila proti temu, da sem ga oštevala in opozarjala na vse negativne vidike takšnega nakupa, obenem pa mu nisem dala nobene priložnosti, da bi povedal, kaj misli. To ga je razjezilo, zato je bil še bolj odločen, da si ga kupi! Odločila sem se spremeniti taktiko. Sina sem spodbudila, naj zadevo razišče z vseh zornih kotov, med drugim tudi nevarnosti, stroške ter pogoje, da dobi in obdrži vozniško dovoljenje. Poleg tega sem mu predlagala, naj se po nasvete obrne na kakšnega zrelega kristjana iz občine. Ugotovila sem, da je bolje, da svojega sina spodbujam, naj prosto pove, kaj želi, kot pa da ga pri tem zatiram. Tako sem lahko dosegla njegovo srce.« (Hye-young, Koreja)

»Otrokom sva postavljala omejitve, vendar sva jim postopoma dajala tudi več svobode. Bolje ko so jo uporabljali, več so je dobili. Dala sva jim priložnosti, da so si prislužili več svobode, s čimer sva jim pokazala, da si to želiva tudi midva, toda če so zlorabili najino zaupanje, jim kazen ni ušla.« (Dorothée, Francija)

»Nikoli nisem zniževala svojih meril. Toda ko sta bila otroka pridna, sem bila pripravljena popustiti. Včasih sem jima na primer dovolila, da sta lahko ostala dlje časa zunaj. Če pa sta večkrat prišla prepozno, sem ukrepala.« (Il-hyun, Koreja)

»Bolj ko je delavec poslušen in odgovoren, bolj naklonjen mu je njegov delodajalec. Podobno lahko moj sin vidi, da bolj ko je poslušen in odgovoren znotraj meja, ki mu jih postaviva, več svobode postopoma dobi. Ve, da prav kakor je delavec kaznovan, če ne izpolnjuje svojih odgovornosti, lahko tudi on izgubi prisluženo svobodo, če je ne uporablja odgovorno.« (Ramón, Mehika)

 [Poudarjeno besedilo na strani 22]

»Uči otroke, kako naj živijo, pa se bodo tega spominjali vse svoje življenje.« (Pregovori 22:6, Good News Translation)

 [Okvir/slika na strani 23]

DRUŽINI SE PREDSTAVITA

»Vzgajanje najstnikov je čudovita izkušnja«

Joseph: Starejši hčerki sta najstnici in ugotovil sem, kako pomembno je, da jima prisluhnem in upoštevam njuno mnenje. Če odkrito priznam lastne napake in spoštljivo govorim s hčerkama, so komunikacijske poti med nami odprte. Rečem lahko, da je vzgajanje najstnikov čudovita izkušnja, in sicer zaradi smernic, ki jih dobimo iz Božje Besede, Biblije.

Lisa: Ko je najstarejša hčerka stopila v najstniška leta, sem opazila, da je potrebovala še več moje pozornosti kot prej. Spominjam se, da sem z njo veliko časa preživela tako, da sem jo poslušala, se z njo pogovarjala in jo spodbujala. Z možem hčerkam dajeva vedeti, da lahko prosto povedo, kar koli hočejo, in da bova spoštovala njihove občutke. Skušam udejanjati moder nasvet iz Jakoba 1:19, kjer piše, naj bo vsak med nami »hiter za poslušanje, počasen za govorjenje«.

Victoria: Moja mama je moja najboljša prijateljica. Še nikoli nisem srečala človeka, ki bi bil tako prijazen in skrben, kot je ona, in takšna je do vseh – z eno besedo pristna. Je nenadomestljiva.

Olivia: Moj oče je skrben in velikodušen. Drugim vedno gmotno pomaga, tudi kadar sami nimamo veliko. Zna biti resen, zna pa se tudi zabavati. Je res dober oče in vesela sem, da je moj!

»Nimamo časa, da bi se dolgočasili!«

Sonny: Če imata dekleti težave, se kot družina usedemo in se pogovorimo. Vedno smo odkriti drug z drugim in naše odločitve temeljijo na svetopisemskih načelih. Poleg tega se z Ynez trudiva, da bi imeli dekleti dobro in zrelo družbo. Najini prijatelji so njuni prijatelji in obratno.

Ynez: Vedno smo s čim zaposleni in vse počnemo skupaj kot družina. Smo Jehovove priče, zato je naš urnik zapolnjen z oznanjevanjem, osebnim in družinskim preučevanjem Svetega pisma ter prostovoljnim delom – med drugim pomagamo ob naravnih nesrečah in pri gradnji kraljestvenih dvoran. Ob vsem tem poskrbimo tudi za koristno sprostitev. Nimamo časa, da bi se dolgočasili!

Kellsie: Moj oče zna dobro poslušati in pred kakšno večjo odločitvijo se vedno posvetuje s celotno družino. Mama mi vedno stoji ob strani, kadar koli potrebujem pomoč ali pa zgolj pogovor.

Samantha: Mama me vede ali nevede vedno navdaja z občutkom, da sem posebna, ljubljena in pomembna. Posluša me in ji je mar zame. Najinega prijateljstva ne bi zamenjala za nič na svetu.

[Slike]

Družina Camera: Joseph, Lisa, Victoria, Olivia in Isabella

Družina Zapata: Kellsie, Ynez, Sonny in Samantha

[Slika na strani 22]

Starši lahko dajejo svojim otrokom več svobode, vendar jim postavijo tudi razumne meje.