Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Rak dojke – kaj pričakovati, kako se z njim spoprijeti

Rak dojke – kaj pričakovati, kako se z njim spoprijeti

 Rak dojke – kaj pričakovati, kako se z njim spoprijeti

CONCHITA ni imela nobenega od običajnih dejavnikov tveganja. * Stara je bila 40 let, dobrega zdravja in nihče v družini ni imel te oblike raka. Redni pregledi z mamografijo niso pokazali nič neobičajnega. Toda nekega dne je med prhanjem pri samopregledovanju dojk zatipala bulo. Izkazalo se je, da gre za raka. Conchita in njen mož sta le nemo sedela, ko jima je zdravnik pojasnjeval, kakšne so možnosti glede zdravljenja.

V preteklosti je zdravnik ženski z rakom dojke rekel, da je njeno edino upanje radikalna mastektomija – operacija, ki je skazila videz, saj so odstranili dojko, bezgavke v prsnem košu in pazduhi ter prsne mišice. Zdravljenje s kemoterapijo ali obsevanjem je pogosto še podaljšalo trpljenje. Razumljivo je torej, da so se mnoge ženske bolj bale »zdravljenja« kot pa bolezni.

Zdravljenje raka dojke je nenehen boj med potrebo, da se ubijalec agresivno odstrani, ter željo, da ne pride do nepotrebnega iznakaženja in bolečih stranskih učinkov. Tako kot Conchita imajo dandanes bolnice z rakom dojke na voljo veliko metod zdravljenja. * Stalne medicinske študije in poročila javnih občil vlivajo upanje, da bo z novimi načini zdravljenja, genetskimi testi in ustrezno prehrano končno mogoče premagati to bolezen.

Kljub medicinskemu napredku rak dojke še vedno ostaja vodilni vzrok smrti zaradi raka pri ženskah. * Najvišje število obolelih za rakom dojke je v razvitih državah Severne Amerike in zahodne Evrope, vendar številke naraščajo tudi v Aziji in Afriki, kjer je v preteklosti obolevalo manj žensk. Pravzaprav je smrtnost med ženskami, ki so jim diagnosticirali raka, v Aziji in Afriki višja. Zakaj? »Le v redkih primerih ga odkrijejo dovolj zgodaj,« je povedala neka zdravnica iz Afrike. »Večina bolnic pride k zdravniku, ko je rak že napredoval.«

Tveganje s starostjo narašča. Kakih 80 odstotkov bolnic je starih nad 50 let. Toda dobra novica je, da je rak dojke eden najbolj ozdravljivih vrst raka. Pravzaprav za 97 odstotkov žensk, ki jim raka dojke odkrijejo v zgodnjem stadiju in ni metastaziral oziroma se razširil, velja, da so pet let po postavljeni diagnozi še vedno žive. Conchita je pred kratkim prestala to petletno obdobje.

Nekaj dejstev o raku dojke

Tako kot v primeru Conchite se rak dojke pogosto odkrije v obliki nenavadne bule. Na srečo je okoli 80 odstotkov takšnih bul benignih oziroma nenevarnih, saj so mnoge od njih le ciste oziroma mehurjaste tvorbe s tekočino.

Rak dojke se začne tako, da se nenormalna celica nenadzorovano deli, zaradi česar postopoma nastane tumor. Ta postane maligen ali rakav, ko njegove celice napadejo drugo tkivo. Nekateri tumorji rastejo hitro, druge pa je mogoče zaznati tudi do deset let kasneje.

 Ko je zdravnik Conchiti delal preiskavo za raka, je s tanko iglo vzel vzorec tkiva iz bule. V njem so bile rakave celice, zato so ji iz dojke kirurško odstranili tumor in nekaj tkiva okoli njega, da bi določili stadij tumorja (velikost, vrsta in ali je metastaziral) in hitrost njegove rasti.

Po operaciji veliko bolnic čaka še dodatno zdravljenje, s katerim se prepreči, da bi se rak ponovil ali razširil. Rakave celice se lahko odcepijo od tumorja, potujejo po krvnem ali limfnem obtoku in pričnejo ponovno rasti. Zaradi takšnega širjenja oziroma metastaziranja raka na vitalne organe in tkiva – možgane, jetra, kostni mozeg ali pljuča – ta bolezen postane smrtonosna.

Conchita je morala za uničenje zasevkov raka okoli primarnega mesta in drugod po telesu prestati tako obsevanje kot tudi kemoterapijo. Ker je imela vrsto raka, ki se je hranil z estrogenom, je jemala tudi antihormonska zdravila, s katerimi je preprečila rast novih rakavih celic.

Napredek v zdravljenju raka dojke bolnicam ponuja še druge možnosti glede na njihovo  starost, sedanje in preteklo zdravstveno stanje, dedno obremenjenost, pa tudi glede na njihovo vrsto raka. Na primer, pri Arlette so s preiskavami odkrili raka na žleznih izvodilih, še preden bi se razširil drugam. Zato so ji naredili lumpektomijo, kar pomeni, da so ji odstranili bulo in tako rešili dojko. Alice je pred operacijo imela kemoterapijo, s katero so zmanjšali tumor. Janice je kirurg odstranil tumor in le prvo bezgavko, v katero je pritekala tekočina iz tumorja. Ker v bezgavki ni bilo rakavih celic, so druge bezgavke pustili nedotaknjene. Zaradi tega je imela Janice manj možnosti za limfedem, neprijetno otekanje roke, ki se lahko pojavi, kadar je odstranjenih več bezgavk.

O rasti raka dojke je veliko znanega, toda osnovno vprašanje še vedno ostaja: Zakaj in kako nastane?

Vzroki?

Vzroki za nastanek raka dojke ostajajo uganka. Kritiki pravijo, da se opravlja več raziskav na področju zdravljenja in preiskav raka – kar je zelo dobičkonosno – kot pa na področju iskanja vzrokov in preprečevanja. Vendar so se znanstveniki dokopali do pomembnih odkritij. Nekateri so prepričani, da je rak dojke posledica zapletenega, večstopenjskega procesa, ki se začne s spremenjenim genom, kar povzroči izrojenost celic. Te se pričnejo nenadzorovano deliti, vdirajo v druga tkiva, obidejo imunski sistem in prikrito napadajo vitalne organe.

Kako pride do poškodovanih genov? Okoli pet do deset odstotkov obolelih žensk se že rodi z geni, zaradi katerih so nagnjene k temu, da zbolijo za rakom dojke. Toda videti je, da so v mnogih primerih zdravi geni poškodovani zaradi vpliva zunanjih dejavnikov – med glavnimi krivci naj bi bili sevanje in kemične snovi. Nadaljnje študije utegnejo potrditi ta predvidevanja.

Nastanek raka dojke povezujejo tudi z delovanjem hormona estrogen, ki naj bi spodbujal k nastanku določenih vrst tega raka. Zato je lahko tveganje večje pri tistih ženskah, ki so prvo menstruacijo dobile zelo zgodaj ali pa so v menopavzo stopile kasneje, kot je to običajno, pri tistih, ki so prvič zanosile pri višji starosti ali pa sploh nikoli niso zanosile, oziroma pri ženskah, ki so imele nadomestno hormonsko zdravljenje. Estrogen proizvajajo maščobne celice, zato lahko debelost poveča tveganje pri ženskah po menopavzi, ko jajčniki prenehajo izločati hormone. Dejavnika tveganja sta tudi visoka raven hormona inzulin in nizka raven spalnega hormona melatonin – pogost pojav pri delavcih v nočnih izmenah.

 Ali se na obzorju riše kakšna možnost za učinkovitejše in manj travmatsko zdravljenje raka dojke? Raziskovalci razvijajo oblike zdravljenj, ki se osredinjajo na imunski sistem in na uporabo zdravil, ki usmerjeno delujejo na molekularne poti, zaradi katerih rak raste. Medtem pa naj bi vse boljše tehnike slikanja kliničnim zdravnikom omogočale, da zdravljenje z obsevanjem izvajajo natančneje in učinkoviteje.

Znanstveniki raziskujejo tudi druga področja te bolezni, denimo: v čem je skrivnost metastaziranja, kako obvladati rakave celice, odporne na kemoterapijo, kako vplivati na signale za rast celic in kako prilagoditi zdravljenje glede na posebnosti vsakega tumorja.

Kljub vsemu bolezni v današnjem svetu ne bodo nikoli odstranjene in ljudje bodo še naprej umirali. (Rimljanom 5:12) Samo naš Stvarnik lahko spremeni to žalostno stanje. Ali ga tudi bo? Sveto pismo odgovarja z da! V njem piše, da prihaja čas, ko »noben prebivalec ne bo rekel: ,Bolan sem.‘« * (Izaija 33:24) Kakšno olajšanje bo to!

[Podčrtne opombe]

^ odst. 2 Nekatera imena so spremenjena.

^ odst. 4 Prebudite se! ne zagovarja nobenega določnega zdravljenja.

^ odst. 5 Rak dojke pri moških je razmeroma redek.

^ odst. 21 Ta obljuba je podrobneje obravnavana v knjigi Kaj Biblija v resnici uči?, ki so jo izdali Jehovove priče.

[Okvir/slika na strani 25]

OPOZORILNI ZNAKI

Zgodnje odkrivanje je bistvenega pomena, toda po nekaterih študijah so lahko klinični pregledi dojk in mamografija pri mlajših ženskah manj natančni, zaradi česar morda pride do nepotrebnega zdravljenja in stresa. Vseeno pa strokovnjaki spodbujajo ženske, naj bodo pozorne na spremembe svojih dojk in bezgavk. V nadaljevanju je omenjenih nekaj opozorilnih znakov, na katere je dobro, da so ženske pozorne:

● Bulica ali zatrdlina kjer koli pod pazduho ali na dojki.

● Kakršen koli izcedek iz bradavice, ki ni mleko.

● Kakršna koli sprememba barve ali strukture kože.

● Neobičajno ugreznjena ali povsem mehka bradavica.

[Okvir na strani 25]

ČE SO VAM DIAGNOSTICIRALI RAKA DOJKE

● Pričakujte, da boste kakšno leto ali več posvetile zdravljenju in okrevanju.

● Če je mogoče, poiščite sposobne zdravnike, ki bodo upoštevali vaše potrebe in prepričanja.

● Skupaj z družino se odločite, komu boste povedali za bolezen in kdaj. Tako boste svojim prijateljem omogočili, da vam bodo izkazovali ljubezen ter molili z vami in za vas. (1. Janezovo 3:18)

● Čustveno stisko premagujte z branjem Svetega pisma, molitvijo in razmišljanjem o spodbudnih stvareh. (Rimljanom 15:4; Filipljanom 4:6, 7)

● Pogovarjajte se s tistimi, ki imajo oziroma so imele raka na dojki in vam bodo v spodbudo. (2. Korinčanom 1:7)

● Skušajte se osrediniti na to, kar morate narediti danes, in ne na to, kar morate narediti jutri. »Nikoli ne bodite zaskrbljeni za naslednji dan,« je rekel Jezus, »saj bo ta imel svoje skrbi.« (Matej 6:34)

● Ne zapravljajte svoje energije in dovolj počivajte.

[Okvir/slika na strani 26]

POGOVOR Z ZDRAVNIKOM

● Seznanite se z osnovnim medicinskim besediščem glede raka dojke.

● Preden obiščete zdravnika, si naredite seznam vprašanj, svojega zakonca ali kakšno prijateljico pa prosite, naj vas spremlja in vam pomaga delati zapiske.

● Če zdravnik reče kaj, česar ne razumete, ga prosite za pojasnilo.

● Zdravnika vprašajte, koliko bolnic, ki je imelo vašo vrsto raka, se je že zdravilo pri njem.

● Če je mogoče, si priskrbite drugo mnenje.

● Če zdravnika ne soglašata drug z drugim, razmislite o tem, koliko izkušenj imata. Prosite ju, da se med sabo posvetujeta.

[Okvir/slika na strani 27]

SPOPRIJEMANJE S STRANSKIMI UČINKI

Stranski učinki nekaterih zdravljenj raka lahko zajemajo slabost, izgubo las, kronično utrujenost, bolečine, odrevenelost ali mravljinčenje v okončinah in spremembe na koži. Takšne stranske učinke lahko omilite z naslednjimi preprostimi koraki:

● Jejte dovolj in zdravo, da si krepite imunski sistem.

● Zapisujte si, koliko energije imate in kako se odzivate na hrano.

● Preverite, ali kakšno zdravilo, akupunktura oziroma masaža utegne zmanjšati slabost in bolečino.

● Zmerno se gibajte, saj s tem povečate zdržljivost, nadzorujete težo in izboljšate imunski odziv. *

● Pogosto počivajte, vendar se zavedajte, da ste lahko po dolgem obdobju v postelji še bolj utrujene.

● Poskrbite za to, da vaša koža ne bo suha. Oblačila naj bodo ohlapna. Umivajte se v topli vodi.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 57 Bolnice z rakom bi se morale pred začetkom vadbenega programa posvetovati z zdravstvenim strokovnjakom.

 [Okvir na strani 28]

ČE IMA RAKA KDO OD VAŠIH DRAGIH

Kako ste lahko v oporo prijateljici ali sorodnici, ki je zbolela za rakom? Upoštevajte svetopisemsko načelo: »Veselite se s tistimi, ki se veselijo, in jokajte s tistimi, ki jokajo.« (Rimljanom 12:15) Svojo ljubezen in zanimanje zanjo pokažite tako, da jo pokličete po telefonu, ji napišete pismo, kartico ali elektronsko sporočilo oziroma jo na kratko obiščete. Skupaj molite in prebirajte tolažilne stavke iz Svetega pisma. »Ne omenjajte tistih, ki so umrle za rakom, ampak tiste, ki so ga prebolele,« priporoča Beryl, žena potujočega služabnika Jehovovih prič. »Enostavno stopite do prijateljice in jo objemite,« svetuje Janice, ki je tudi sama imela raka. »Če se bo želela o tem pogovarjati, se bo.« Še posebej možje morajo svoji ženi zagotoviti, da jo imajo radi.

»Redno sva si jemala ‚raka prost dan‘,« se spominja Geoff. »Moja žena je bila odločena, da njeno zdravje ne bo postalo edina stvar, ki bi ji namenjala pozornost. Zato sva se odločila, da se vsake toliko časa ves dan ne bova pogovarjala o raku. Raje sva se osredinila na pozitivne vidike najinega življenja. Bilo je, kot če bi šla na dopust in bolezen pustila doma.«

[Okvir na strani 28]

RAZMIŠLJANJA

Ko so izvedele diagnozo.

Sharon: Življenje se mi je v trenutku spremenilo. »To je moj konec,« sem rekla.

O najtežjih trenutkih.

Sandra: Duševna stiska je hujša od zdravljenja.

Margaret: Po drugem zdravljenju si rečeš: »Skozi to res nočem več iti.« Toda vseeno greš.

O prijateljih.

Arlette: Povedala sva svojim prijateljem, zato da so lahko molili za naju.

Jenny: Mojim očem ni nikoli ušlo, ko mi je kdo od prijateljev naklonil nasmeh, mi pokimal ali me pozdravil.

O podpori moža.

Barbara: Odločila sem si pobriti glavo, preden bi mi lasje sami izpadli. Colin mi je rekel: »Tvoja glava je tako lepo oblikovana!« S tem me je spravil v smeh.

Sandra: Skupaj sva se gledala v ogledalo. Opazovala sem Joejev obraz in bila sem pomirjena.

Sasha: Karl je drugim govoril: »Imava raka.«

Jenny: Geoffova ljubezen je bila neskončna in vedno je kazal duhovno zrelost, ki me je pomirjala.

[Diagram/slika na strani 27]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Rakave celice ne upoštevajo signalov za normalno rast, zato se delijo in napadajo druga tkiva.

[Shema]

Žlezno izvodilo z normalnimi celicami

Duktalni rak in situ

Invazivni duktalni rak

[Slika na strani 28]

Pomemben del zdravljenja raka je ljubeča podpora družinskih članov in prijateljev.