Izaija 33:1–24
33 Gorje tebi, ki uničuješ, sam pa še nisi bil uničen,+tebi, ki si izdajalec, sam pa še nisi bil izdan!
Ko boš nehal uničevati, boš sam uničen.+
Ko boš nehal izdajati druge, boš sam izdan.
2 Jehova, usmili se nas.+
Ti si naše upanje.
S svojo močjo*+ nas podpiraj vsako jutro,rešuj nas v času stiske.+
3 Ko se zasliši tvoj močan glas, ljudstva bežijo.
Ko vstaneš, se narodi razkropijo.+
4 Ljudje bodo pobrali vaš plen, kakor požrešne kobilice poberejo vse, kar se znajde pred njimi;kakor roj kobilic bodo planili nanj.
5 Jehova bo povišan,on prebiva zelo visoko.
Síon bo napolnil s pravico in pravičnostjo.
6 On ti omogoča varnost.
Veličastna rešitev,+ modrost, spoznanje in strahospoštovanje do Jehova+– vse to je človekov velik zaklad*.
7 Njihovi junaki* vpijejo na ulici,sli miru bridko jokajo.
8 Ceste so zapuščene,nihče več ne potuje po njih.
Sovražnik je prelomil zavezo,zaničuje mesta,ne meni se za navadnega smrtnika.+
9 Dežela žaluje* in vene.
Libanon se sramuje+ in razpada.
Šarón je postal kakor puščava,Bašánu in Karmélu odpada listje.+
10 »Zdaj bom vstal,« govori Jehova,»zdaj bom pokazal svojo moč,zdaj bom pokazal svojo veličino.+
11 Spočeli ste posušeno travo, rodili boste slamo.
Vaše lastno mišljenje vas bo požrlo kakor ogenj.+
12 Ljudstva bodo kakor žgano apno.
Zagorela bodo kakor posekano trnje.+
13 Vi, ki ste daleč, poslušajte, kaj bom naredil!
In vi, ki ste blizu, priznajte mojo moč!
14 Grešniki na Síonu so prestrašeni,+odpadniki trepetajo:
‚Kdo od nas lahko obstane pred požirajočim ognjem?+
Kdo od nas lahko obstane pred neugasljivimi plameni?‘
15 Ta, ki vedno dela to, kar je prav,+ki govori resnico,+ki zavrača nepošteno pridobljen dobiček, dobiček od goljufij,ki noče jemati podkupnine,+ki noče poslušati o prelivanju krviin ki noče gledati slabega,
16 – ta bo živel visoko v gorah,v nedostopnih skalah bo njegovo varno zatočišče.
Vedno bo imel dovolj kruhain vode mu ne bo primanjkovalo.«+
17 S svojimi očmi boš gledal kralja v vsem njegovem sijaju,videl boš daljno deželo.
18 V svojem srcu se boš spominjal strahot*:
»Kje je pisar?
Kje je tisti, ki je odmerjal dajatve?+
Kje je tisti, ki je štel stolpe?«
19 Ne boš več videl predrznega ljudstva,ljudstva, ki govori nerazumljiv jezik,jezik, ki zveni kot jecljanje in ga ni mogoče razumeti.+
20 Poglej Síon, mesto, v katerem praznujemo naše praznike!+
Tvoje oči bodo videle, da je Jeruzalem mirno prebivališče,šotor, ki ga nihče ne bo premaknil.+
Njegovi klini se ne bodo nikoli izpuliliin nobena vrv se mu ne bo strgala.
21 Tam nas bo ščitil Veličastni Bog Jehova.
Za nas bo postal kakor reke in široki rečni kanali,po katerih ne bo plula nobena sovražnikova galejain po katerih ne bo potovala nobena mogočna ladja.
22 Jehova je naš Sodnik,+Jehova je naš Zakonodajalec,+Jehova je naš Kralj.+
On nas bo rešil.+
23 Vrvi sovražnikovih ladij bodo popustile,zato jambor ne bo mogel stati pokonci in jadro ne bo razpeto.
Takrat se bo razdelilo ogromno plena;celo hromi bodo nabrali veliko plena.+
24 Noben prebivalec ne bo rekel: »Bolan sem.«+
Ljudstvu, ki živi v deželi, bo greh oproščen.+
Opombe
^ Dobesedno »roko«.
^ Ali morda »to je zaklad, ki ga daje Bog«.
^ Očitno se nanaša na judovske junake.
^ Ali morda »se suši«.
^ Ali »boš razmišljal o strahotah«.
