Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali je dobrodelnost rešitev za probleme človeštva?

Ali je dobrodelnost rešitev za probleme človeštva?

Ali je dobrodelnost rešitev za probleme človeštva?

POROČILA so polna novic o naravnih nesrečah, revščini, lakoti, boleznih in pretečih ekoloških nevarnostih, vendar je mogoče opaziti tudi lepšo plat – vse več je dobrodelnosti. Včasih poročila govorijo o premožnih posameznikih, ki darujejo na stotine milijonov ali celo milijard dolarjev v dobrodelne namene. Nič neobičajnega ni videti slavne ljudi, ki uporabljajo svojo slavo v prid temu, da osvetljujejo resne probleme. Prispevajo celo ljudje s povprečnim zaslužkom. V kolikšno pomoč pa je v resnici velikodušno financiranje, še posebej gledano dolgoročno?

Zlata doba dobrodelnosti?

Videti je, da se je v nekaterih deželah darovanje razmahnilo kot še nikoli. »Na začetku enaindvajsetega stoletja obstaja več [dobrodelnih] ustanov, ki imajo v rokah več premoženja in delujejo v več deželah kakor kdaj prej,« piše v neki knjigi. In pričakuje se, da dobrodelnost ne bo zamrla, saj se veča število bogatih ljudi. Ne gre samo za to, da jih bo vedno več imelo kaj darovati, ampak tudi, da se bo s tem, ko bogati umrejo in svoje premoženje zapustijo drugim, večal delež zapuščin, namenjenih dobrodelnim ustanovam. Zato so pri britanski reviji The Economist upravičeno dejali, da bomo morda priče začetku »zlate dobe človekoljubja«.

K temu pojavu prispeva dejstvo, da vlade ne znajo rešiti resnih svetovnih problemov. Posebni odposlanec ZN za HIV in aids v Afriki je rekel, da je eden od razlogov, zakaj se vse več slavnih ljudi vpleta v svetovna vprašanja o zdravju, ta, da »ni političnega vodstva«. Najsibo da gre za težave v zvezi z revščino, zdravstvom, okoljem, izobraževanjem ali s socialnimi pravicami, so še posebej bogati »vedno bolj nepotrpežljivi z vladnimi in mednarodnimi organizacijami, ki se brezuspešno trudijo rešiti ali omiliti te probleme«, je napisal Joel Fleishman v svoji knjigi The Foundation: A Great American Secret—How Private Wealth Is Changing the World. Nekateri bogati dobrodelniki v goreči želji, da bi spremenili današnje razmere, skušajo uporabiti metode, ki so jim pomagale do poslovnega uspeha.

Moč dobrodelnosti

Že na začetku 20. stoletja se je pojavila tako imenovana zlata doba dobrodelnosti. Denarni mogotci, kot sta bila Andrew Carnegie in John D. Rockefeller starejši, so se odločili s svojim bogastvom pomagati tistim v potrebi. Ti darovalci so opazili, da dobrodelne ustanove, ki že dolgo obstajajo, sicer dajejo hrano lačnim ljudem oziroma skrbijo za bolne otroke, vendar se ne lotevajo vzrokov teh težav. Ker so videli potrebo po večji načrtnosti, so odprli ustanove in zavode, ki bi prispevali k družbenim spremembam in bi finančno podpirali raziskave za odpravljanje težav pri samih koreninah. Od teh zgodnjih let pa do danes je bilo po svetu ustanovljenih dobesedno na desettisoče takšnih organizacij, krepko več kot 50 pa je takih, ki imajo vsaka na svojem računu čez milijardo dolarjev.

Ne gre zanikati, da se je doseglo veliko dobrega. To dokazuje nešteto šol, knjižnic, bolnišnic, parkov in muzejev. Obstajajo tudi programi za večjo pridelavo hrane, ki prispevajo k temu, da imajo revne dežele več hrane. Financiranje zdravstvenih raziskav prispeva k napredku v zdravstveni oskrbi in v nekaterih primerih celo k izkoreninjenju določenih bolezni, kot se je denimo zgodilo z rumeno mrzlico.

Danes, ko se ljudje svetovnih problemov lotevajo z večjo nujo in z več razpoložljivimi sredstvi kot kdaj prej, se mnogim zdijo možnosti za uspeh velike. Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike je skupini človekoljubov leta 2006 rekel: »Nemogoče je dovolj poudariti, kako velik vpliv bo imela dobrodelnost posameznikov ali zasebnih ustanov na izboljšanje življenjskih razmer ljudi na splošno.«

Številni pa niso tako optimistični. Laurie Garrett, strokovnjakinja na področju svetovne zdravstvene oskrbe, je napisala: »Človek bi mislil, da se bo z vsem tem razpoložljivim denarjem kmalu končno rešil marsikateri svetovni zdravstveni problem. Toda takšno razmišljanje bi bilo zmotno.« Zakaj? Kot razlog je navedla drago birokracijo, podkupovanje, pomanjkanje vzajemnega truda, pa tudi to, da darovalci ponavadi namenijo svoje prispevke za točno določene bolezni, kot je denimo aids.

Ker trud ni vzajemen in ker je denar »namenjen večinoma določenim dobro znanim boleznim namesto javnemu zdravju na splošno«, Garrettova meni, da »obstaja velika nevarnost, da sedanji dobi dobrodelnosti ne bo uspelo izpolniti pričakovanj, in kar je še hujše, stvari lahko še poslabša«.

Zakaj denar ni dovolj

Uspeh dobrodelnosti, ne glede na cilj, bo vedno omejen. Zakaj? En razlog je ta, da niti denar niti dobra izobrazba ne more odstraniti problemov, kot so pohlep, sovraštvo, predsodki, nacionalizem, tribalizem in krivi verski nauki. Čeprav te stvari prispevajo k bedi človeštva, pa niso glavni vzrok trpljenja. Biblija pokaže, da obstajajo še tehtnejši vzroki.

Eden je ta, da smo ljudje zaradi grešnosti nepopolni. (Rimljanom 3:23; 5:12) Zaradi nepopolnosti smo nagnjeni k temu, da napačno razmišljamo in ravnamo. »Misel srca človekovega je huda od mladosti njegove,« piše v Prvi Mojzesovi knjigi 8:21. Milijoni se pustijo voditi tem napačnim mislim, zato se vdajajo spolni nemorali in zlorabljajo droge. To pa prispeva k širjenju različnih bolezni, tudi aidsa. (Rimljanom 1:26, 27)

Drugi temeljni vzrok za človeško trpljenje je naša nesposobnost, da bi si uspešno vladali. »[Ni] v moči moža, kako naj [. . .] ravna stopinje svoje,« piše v Jeremiju 10:23. Že prej je bilo omenjeno, da »ni političnega vodstva«, in to je eden od razlogov, zakaj mnoge človekoljubne organizacije skušajo pomagati, ne da bi iskale pomoč pri vladi. Biblija pojasnjuje, da smo ljudje ustvarjeni tako, da se za vodstvo obračamo na Stvarnika, ne pa drug na drugega. (Izaija 33:22)

Biblija obljublja, da bo Stvarnik, Bog Jehova, rešil vse probleme, ki težijo človeštvo. Pravzaprav je že veliko storil v to smer.

Največji človekoljub

Nihče nima do ljudi večje ljubezni kakor naš Stvarnik. V Janezovem evangeliju 3:16 piše: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da ne bi bil nihče, ki veruje vanj, pokončan, ampak bi imel večno življenje.« Da, Jehova je dal veliko več od denarja, da bi ljudi rešil iz primeža greha in smrti. Dal je svojega dragega Sina »kot odkupnino za mnoge«. (Matej 20:28) Apostol Peter je glede Jezusa napisal: »Sam je naše grehe na svojem lastnem telesu nesel na kol, zato da bi mi opravili z grehi in živeli za pravičnost. ‚Z njegovimi ranami ste bili ozdravljeni.‘« (1. Petrovo 2:24)

Jehova je poskrbel tudi za rešitev glede vladanja. Ustanovil je namreč vlado, ki se imenuje Božje kraljestvo in bo vladala nad vso zemljo. To Kraljestvo, ki vlada iz nebes, bo odstranilo vse hudobne ljudi in zemlji prineslo slogo in mir. (Psalm 37:10, 11; Daniel 2:44; 7:13, 14)

Bog se je torej celovito lotil temeljnih vzrokov za človeško trpljenje. Tako bo naredil nekaj, česar človek nikoli ne bo zmogel, najsi gre za trud posameznika ali skupin. V skladu s tem Jehovove priče ne ustanavljajo človekoljubnih organizacij, temveč posnemajo Jezusa Kristusa ter posvečajo svoj čas in denarna sredstva za objavljanje »dobre novice o [Božjem] kraljestvu«. (Matej 24:14; Luka 4:43)

[Okvir/slika na strani 21]

»Bog ljubi veselega darovalca«

Ta izjava, ki jo najdemo v Bibliji v Drugem pismu Korinčanom 9:7, je vodilno načelo Jehovovih prič. Kadar v dobro drugih darujejo svoj čas, moči in gmotno imetje, se trudijo držati naslednje spodbude: »Ne ljubimo v besedi, tudi ne z jezikom, temveč v dejanju in resnici.« (1. Janezovo 3:18)

Ko nastopijo težave, denimo ob naravni nesreči, je Pričam v prednost, da lahko pomagajo ljudem na prizadetem področju. Na primer, potem ko so orkani Katrina, Rita in Wilma pustošili po južnem delu Združenih držav Amerike, je na tisoče Prič prostovoljcev preplavilo prizadeta področja, da bi priskočili na pomoč in se lotili prenavljanja. Pod nadzorstvom odborov za pomoč so popravili in obnovili več kot 5600 domov in 90 kraljestvenih dvoran – pravzaprav skoraj vse poškodovane domove in dvorane Jehovovih prič.

Jehovove priče ne dajejo desetine niti kako drugače ne prosijo za denar. Njihovo delo se v celoti podpira s prostovoljnimi prispevki. (Matej 6:3, 4; 2. Korinčanom 8:12)

[Sliki na strani 19]

Z denarjem ni mogoče odpraviti temeljnih vzrokov za človeške bolezni in trpljenje

[Vir slike]

© Chris de Bode/Panos Pictures