Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kaj, če sem obupal nad življenjem?

Kaj, če sem obupal nad življenjem?

 Mladi vprašujejo:

Kaj, če sem obupal nad življenjem?

Vsako leto si skuša vzeti življenje na milijone mladih. Tisočim uspe. Ker toliko najstnikov naredi samomor, izdajatelji Prebudite se! menijo, da je pomembno spregovoriti o tej temi.

»PUSTI mi umreti. Boljše je, da umrem, kakor da živim.« Kdo je izrekel te besede? Nekdo, ki ni verjel v Boga? Nekdo, ki je zapustil Boga? Nekdo, ki ga je Bog zapustil? Nihče od naštetih. To je rekel predan in zelo veren, vendar močno zaskrbljen moški, ki mu je bilo ime Jona. * (Jona 4:3, Today’s English Version) V Bibliji ne piše, da si je Jona hotel vzeti življenje. Kljub temu njegova prošnja, izrečena v obupu, kaže na streznjujoče dejstvo – včasih lahko celo Božji služabnik zelo trpi zaradi duševne stiske. (Psalm 34:19)

Nekateri mladi so tako zelo obupani, da ne vidijo razloga, zakaj bi še naprej živeli. Morda čutijo podobno kot 16-letna Laura *, ki pravi: »Že več let imam obdobja depresije. Pogosto razmišljam o tem, da bi naredila samomor.« Če poznaš koga, ki je rekel, da noče več živeti – ali pa sam razmišljaš o tem – kaj lahko narediš? Najprej si podrobneje poglejmo, zakaj se lahko pojavijo takšne misli.

Kaj se skriva za obupom

Zakaj bi kdo razmišljal o tem, da bi si vzel življenje? Vzrokov je lahko več. Eden od njih je, da živimo v »kritičnih časih«, v katerih je »težko živeti«, in mnogi mladostniki zelo težko prenašajo pritiske, ki jih s seboj prinaša  življenje. (2. Timoteju 3:1) Tudi človeška nepopolnost je lahko vzrok za to, da nekateri negativno razmišljajo o sebi in svetu, v katerem živijo. (Rimljanom 7:22–24) Včasih k temu prispeva dejstvo, da se je z njimi grdo ravnalo. V drugih primerih pa je lahko vzrok kakšna zdravstvena težava. Pri tem je vredno omeniti, da je po ocenah v neki državi več kot 90 odstotkov tistih, ki so obupali nad življenjem, trpelo zaradi kakšne oblike duševne bolezni. *

Seveda nihče ni imun za težave. V Bibliji piše, da »vse stvarstvo prav do zdaj skupaj ječi in trpi bolečine«. (Rimljanom 8:22) Sem spadajo tudi mladi. Pravzaprav lahko na njih zelo močno vplivajo naslednji negativni dejavniki:

▪ smrt sorodnika, prijatelja ali hišnega ljubljenčka,

▪ spor v družini,

▪ neuspeh v šoli,

▪ konec romantične zveze,

▪ grdo ravnanje (tudi telesna ali spolna zloraba).

Res je, da prej ali slej skoraj vsi mladi doživijo kaj od zgoraj naštetega. Zakaj potem nekateri lažje prenesejo stiske kot drugi? Strokovnjaki pravijo, da se mladi, ki so se vdali, čutijo povsem nemočne in brez upanja. Z drugimi besedami, takšni mladi menijo, da ne morejo z ničimer izboljšati svojih razmer, in pred seboj ne vidijo nič pozitivnega. Za Prebudite se! je dr. Kathleen McCoy povedala: »Zelo pogosto je tako, da ti mladi v resnici sploh nočejo umreti. Hočejo samo, da bi bolečina minila.«

Brez izhoda?

Morda poznaš koga, ki hoče, »da bi bolečina minila« – tako zelo, da je že izrazil željo, da bi vse skupaj končal. Kaj lahko narediš v takšnem primeru?

Če je tvoj prijatelj v tako veliki stiski, da hoče umreti, ga prepričaj, naj poišče pomoč. Nato se o tem pogovori s kakšnim odgovornim odraslim, ne glede na to, kaj tvoj prijatelj meni o tem. Ne bodi v skrbeh, da bi zaradi tega morda uničil vajino prijateljstvo. Če ne boš molčal, boš v bistvu pokazal, da si pravi »prijatelj«, ki se »izkaže v stiski«. (Pregovori 17:17) S tem lahko svojemu prijatelju celo rešiš življenje!

Kaj pa, če takšne črne misli obhajajo tebe? »Poišči pomoč,« poziva dr. McCoyeva. »Povej nekomu, kako se počutiš – roditelju, sorodniku, prijatelju, učitelju, soverniku – nekomu, ki mu je mar, ki te bo jemal resno, ki ti bo prisluhnil in pomagal, da bodo še drugi pomembni ljudje v tvojem življenju slišali, kaj imaš povedati.«

S tem da boš spregovoril o svojih težavah, nimaš česa izgubiti, kvečjemu boš na boljšem. Razmisli o naslednjem biblijskem primeru. Pravični mož Job je nekoč rekel: »Moji duši se gnusi moje življenje.« Nato je dodal: »Odkrito bom povedal, kaj me teži. Govoril bom v bridkosti svoje duše«. (Job 10:1NW) Job je bil obupan in je čutil potrebo, da se pogovori o svoji stiski. Morda ti bo nekoliko odleglo, če se boš zaupal kakemu zrelemu prijatelju.

Kristjani, ki so v stiski, imajo še dodatno pomoč – starešine v občini. (Jakob 5:14, 15) Res je, da težav ne boš odpravil že s tem, da se boš pogovoril o njih. Lahko pa si pridobiš uravnovešen pogled nanje, podpora nekoga, ki mu zaupaš, pa utegne biti prav tisto, kar potrebuješ, da bi odkril nekaj praktičnih rešitev.

 Stvari se spreminjajo

Ko si pod pritiskom, ne pozabi: Ne glede na to, kako brezupno se vse skupaj morda zdi, se bodo stvari sčasoma spremenile. Psalmist David, ki mu stiske niso bile tuje, je v molitvi rekel: »Utrujen sem v zdihovanju svojem, vsako noč močim s solzami posteljo svojo, plava mi ležišče v solzah preobilih.« (Psalm 6:6) Toda v nekem drugem psalmu je napisal: »Izpreobrnil si mi jok moj v ples.« (Psalm 30:11)

David je iz izkušenj vedel, da problemi v življenju pridejo in grejo. Res je, da se nekateri morda zdijo veliki kot gora – vsaj zaenkrat. Toda bodi potrpežljiv. Stvari se spreminjajo, pogosto na bolje. Včasih se problemi lahko ublažijo tako, kot sploh ne bi mogel predvideti. V drugih primerih pa morda odkriješ rešitev, na katero nisi niti pomislil. Bistvo tega je, da problemi, ki te mučijo, ne bodo za vedno ostali takšni. (2. Korinčanom 4:17)

Vrednost molitve

Najpomembnejša oblika komunikacije, ki jo lahko imaš, je molitev. Lahko moliš tako, kot je David: »Preišči me, o Bog, in spoznaj moje srce! Preizkusi me in spoznaj moje tesnobne misli! Poglej, ali je v meni kaj, kar me napeljuje na pot bolečin, in vodi me po večni poti!« (Psalm 139:23, 24NW)

Molitev ni zgolj nekakšna opora. Po njej se zares pogovarjaš s svojim nebeškim Očetom, ki hoče, da mu izliješ »srce svoje«. (Psalm 62:8) Bodi pozoren na naslednje temeljne resnice o Bogu:

▪ Pozna okoliščine, ki povzročajo tvojo stisko. (Psalm 103:14)

▪ Pozna te bolje, kot ti poznaš samega sebe. (1. Janezovo 3:20)

▪ Mar mu je zate. (1. Petrovo 5:7)

▪ V novem svetu bo »obrisal [. . .] vse solze« s tvojih oči. (Razodetje 21:4)

Kadar gre za zdravstvene težave

Kot smo že omenili, do samomorilskih občutkov pogosto pride zaradi kakšne bolezni. Če je tako pri tebi, brez sramu poišči pomoč. Jezus je rekel, da zdravnika potrebujejo bolni. (Matej 9:12) Dobra novica je, da se številne bolezni da zdraviti. In zdravljenje ti lahko pomaga do veliko boljšega počutja!

Biblija obljublja, da v Božjem novem svetu »noben prebivalec ne poreče: Bolan sem!« (Izaija 33:24) Medtem pa se kar najbolj potrudi, da se boš uspešno kosal z izzivi življenja. Heidi, ki živi v Nemčiji, dela prav to. »Včasih sem bila tako depresivna, da sem hotela kar umreti,« pravi, »vendar lahko zdaj spet normalno živim, ker vztrajno molim in se zdravim.« Tudi tebi lahko uspe! *

Naslednji članek v rubriki »Mladi vprašujejo« bo razpravljal o tem, kako se spoprijeti s smrtjo brata ali sestre, ki je naredil oziroma naredila samomor.

[Podčrtne opombe]

^ odst. 4 Podobno so se izrazili tudi Rebeka, Mojzes, Elija in Job. (1. Mojzesova 25:22; 27:46; 4. Mojzesova 11:15; 1. kraljev 19:4; Job 3:21; 14:13)

^ odst. 5 Imena v tem članku so spremenjena.

^ odst. 7 Vendar je pomembno omeniti, da si večina duševno bolnih najstnikov ne vzame življenja.

^ odst. 33 Za več informacij o spoprijemanju s potrtostjo glej sklop člankov v Prebudite se!, 8. september 2001, z naslovom »Pomoč depresivnim najstnikom«, in 8. januar 2004, z naslovom »Razumeti razpoloženjske motnje«.

V RAZMISLEK

▪ Rečeno je, da s samomorom ne rešiš svojih težav, ampak se le prenesejo na nekoga drugega. Kaj to pravzaprav pomeni?

▪ S kom se lahko pogovoriš, če si v veliki stiski?

 [Okvir na strani 29]

ZA STARŠE

V nekaterih delih sveta zelo veliko mladih naredi samomor. Na primer v Združenih državah Amerike je samomor tretji najpogostejši vzrok smrti med mladimi, ki so stari od 15 do 25 let. In v zadnjih dvajsetih letih se je število samomorov med tistimi, ki so stari od 10 do 14 let, podvojilo. V Sloveniji je med letoma 2002 in 2006 naredilo samomor kar 56 otrok in mladostnikov, starih do 19 let. Najbolj rizična skupina so tisti mladi, ki imajo kakšno duševno motnjo, tisti, ki so koga od družinskih članov izgubili zaradi samomora, in tisti, ki so že v preteklosti skušali narediti samomor. Opozorilni znaki, da mladostnik morda premišlja o tem, da bi si vzel življenje, so med drugim:

▪ ne želi se pogovarjati z družino in s prijatelji,

▪ ima drugačne navade prehranjevanja in spanja,

▪ ne zanima se več za dejavnosti, v katerih je nekdaj užival,

▪ kot oseba se je opazno spremenil,

▪ zlorablja droge oziroma alkohol,

▪ drugim daje svoje dragocene stvari,

▪ govori o smrti ali se osredinja na teme, ki so povezane z njo.

Za Prebudite se! je dr. Kathleen McCoy povedala, da je ena največjih napak, ki jih lahko naredijo starši, ta, da se ne menijo za opozorilne znake. »Nihče ne želi razmišljati o tem, da je z njegovim otrokom morda kaj narobe,« pravi McCoyeva, »zato nekateri starši nočejo priznati, da obstaja problem. Dopovedujejo si: ‚To je samo obdobje‘ ali ‚Bo že minilo‘ ali ‚Vedno se je nekoliko nenavadno vedla‘. Takšno razmišljanje je nevarno. Vse znake bi morali vzeti resno.«

Brez sramu svojemu sinu ali hčeri poiščite pomoč, če se bojuje s hudo depresijo ali duševno motnjo. In če sumite, da vaš najstnik razmišlja, da bi si vzel življenje, ga povprašajte o tem. Prepričanje, da bo pogovor o samomoru človeka navedel na sámo dejanje, je zmotno. Mnogim mladim odleže, ko starši spregovorijo o tej temi. Torej, če vaš najstnik prizna, da razmišlja o samomoru, ugotovite, ali je že naredil načrt, in če ga je, kako podrobno je izdelan. Bolj ko je podroben, bolj nujno je, da ukrepate. *

Ne sklenite, da bo depresija kar sama izginila. In če se zdi, da izginja, ne mislite, da je problem s tem rešen. Nekateri strokovnjaki pravijo, da je to najbolj nevaren čas. Zakaj? »Najstnik, ki je v hudi depresiji, ima morda premalo moči, da bi si vzel življenje,« pravi dr. McCoyeva. »Ko se pa depresija poleže, ima dovolj moči, da to naredi.«

Zares je tragično, da nekateri mladi v obupu razmišljajo o tem, da bi naredili samomor. Prav je, da so starši in drugi skrbni odrasli pozorni na znake in da se odzovejo na njih, saj lahko tako »tolaži[jo] potrte duše« in so mladim v zavetje. (1. Tesaloničanom 5:14)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 54 Strokovnjaki tudi opozarjajo, da možnost samomora obstaja še posebej v tistih družinah, v katerih kdo uživa predpisana zdravila, ki bi v prevelikih količinah utegnila povzročiti smrt, ali pa kjer je na dosegu roke strelno orožje z naboji. Glede slednjega pri Ameriški fundaciji za preprečevanje samomora pravijo: »Večina ljudi, ki ima v lasti orožje, pravi, da ga ima doma za ‚zaščito‘ ali za ‚samoobrambo‘, vendar je v takih domovih 83 odstotkov z orožjem povezanih smrtnih primerov posledica samomora, ki pa ga največkrat ne naredi lastnik orožja.«

[Slika na strani 28]

Najpomembnejša oblika komunikacije je molitev