Zakaj Bog dopušča trpljenje?

ČLOVEK, ki sprašuje »Zakaj?«, včasih poleg tolažbe želi tudi odgovore. Tisti, ki postavi to vprašanje, ker je utrpel izgubo, zelo potrebuje uteho. Ali Biblija ponuja takšno tolažbo? Razmislite o treh pomembnih biblijskih resnicah, ki so s tem povezane.

Prvič, vprašati, zakaj Bog dopušča trpljenje, ni narobe. Nekatere ljudi skrbi, da bi z zastavljanjem takšnega vprašanja pokazali pomanjkanje vere v Boga ali nespoštovanje do Njega. Res pa je ravno obratno, če ste to vprašanje postavili iskreno, niste edini, saj je to zanimalo tudi mnoge druge spoštovanja vredne ljudi. Zvesti prerok Habakuk je Boga vprašal: »Zakaj moram gledati takó hudo krivico? Zakaj dopuščaš, da se povsod širi nasilje, nezakonitost, kriminal in krutost?« (Habakuk 1:3, Contemporary English Version) Bog Jehova Habakuka ni pokaral, temveč je dal vprašanja tega zvestega moža zapisati, da jih lahko vsi mi prebiramo. (Rimljanom 15:4)

Drugič, pomembno je razumeti, da Bog čuti z vami v vaši stiski. Ni nepriljuden in skrivnosten. On »ljubi pravico«, gnusita pa se mu hudobija in zaradi nje nastalo trpljenje. (Psalm 37:28; Pregovori 6:16–19) V Noetovih dneh je Boga ‚bolelo v srce‘, ker je bilo na zemlji vedno več nasilja. (1. Mojzesova 6:5, 6) Bog se ni spremenil; to, kar se dogaja danes, vzbuja v njem enake občutke. (Malahija 3:6)

Tretjič, zlo nikoli ne izvira od Boga. Biblija o tem zelo jasno govori. Ljudje Boga s tem, da mu pripisujejo umore in terorizem, grdo obrekujejo. Bodite pozorni na to, kaj piše v Jobovi knjigi: »Daleč je od Boga, da bi delal hudobno, od Vsemogočnega, da bi ravnal krivično!« (Job 34:10, Ekumenska izdaja) Podobno je zapisano v Jakobovem pismu 1:13: »Naj med preizkušnjo nihče ne reče: ‚Bog me preizkuša.‘ Boga namreč z zlom ni mogoče preizkušati, pa tudi on sam ne preizkuša nikogar.« Zato, če trpite zaradi zla, ste lahko prepričani, da ga ne povzroča Bog.

Kdo vlada svetu?

Kljub prej omenjenim informacijam še vedno ostaja vprašanje: Če je Bog ljubeč, pravičen in močan, zakaj nas obkroža zlo? Najprej je treba razjasniti dokaj razširjeno  napačno predstavo. Veliko ljudi misli, da je Vsemogočni Bog vladar tega sveta in da vse neposredno nadzoruje. »Niti en atom niti ena molekula v vesolju nista zunaj njegovega nadzora,« je dejal predstojnik teološkega semenišča. Ali Biblija res uči to?

Sploh ne. Številni so presenečeni, ko spoznajo, kaj Biblija v resnici pravi o tem, kdo vlada svetu. Denimo v Prvem Janezovem pismu 5:19 piše: »Ves svet [. . .] leži v oblasti hudobnega.« Kdo je ta hudobni? Jezus Kristus je dejal, da je to Satan Hudič in poimenoval ga je »vladar tega sveta«. (Janez 14:30) Ali ne zveni to zdaj logično? Satan je krut, prevarantski in sovražen – značilnosti, ki so vzrok za mnogo človeškega trpljenja. Toda zakaj Bog dovoli Satanu, da vlada?

Vprašanje, postavljeno v Edenu

Kako bi se počutil ljubeč in sposoben roditelj, če bi ga javno obtožili, da svojim otrokom laže, zlorablja starševsko avtoriteto in jim odreka dobre reči? Ali bi takšne škodoželjne obtožbe ovrgel, če bi fizično napadel obtoževalca? Prav gotovo ne! Pravzaprav bi s takšnim odzivom utegnil obtožbe še potrditi.

Ta ponazoritev pomaga pojasniti način, na katerega se je Jehova odzval, ko ga je na začetku človeške zgodovine v Edenu izzval Satan. Bog je tam prva človeka, Adama in Evo, seznanil s čudovitim projektom, ki ga je pripravil za svoje zemeljske otroke. Napolnila naj bi zemljo, si jo podvrgla in jo vso spremenila v raj. (1. Mojzesova 1:28) Poleg tega se je stotine milijonov duhovnih Božjih sinov zelo zanimalo za ta razburljivi projekt. (Job 38:4, 7; Daniel 7:10)

Jehova je kot darežljiv Bog Adama in Evo nastanil v čudovit rajski vrt z vsem slastnim sadjem. Jesti nista smela le sadov enega drevesa – »drevesa spoznanja dobrega in hudega«. Z upoštevanjem te prepovedi bi pokazala, da svojemu Očetu povsem zaupata, in priznala, da ima pravico odločati, kaj je za njegove otroke dobro in kaj slabo. (1. Mojzesova 2:16, 17)

Na žalost pa je enega od Božjih duhovnih sinov gnala želja po tem, da bi ga drugi častili, zato je Evi rekel, da ne bo umrla, če bo jedla prepovedani sad. (1. Mojzesova 2:17; 3:1–5) Torej je ta hudobni angel, Satan, odkrito oporekal Bogu in ga v bistvu obtožil laganja! Obdolžil ga je tudi, da Adamu in Evi prikriva pomembno spoznanje. Namigoval je na to, da bi ljudje morali sami odločati, kaj je dobro in kaj je slabo. Enostavno rečeno, Satan je obtožil Boga, da je nesposoben Vladar in Oče, ter namigoval, da bi se sam v tem bolje odrezal.

S temi pretkanimi in zlobnimi lažmi je ta angel postal Satan Hudič. Ti imeni pomenita »Upornik« in »Obrekovalec«. Kaj sta naredila Adam in Eva? Postavila sta se na Satanovo stran, s čimer sta Bogu obrnila hrbet. (1. Mojzesova 3:6)

Jehova bi lahko upornike takoj uničil. Toda kot smo že omenili v naši ponazoritvi, teh vprašanj ni mogoče razrešiti z nasilnim maščevanjem. Imejte v mislih tudi, da je takrat, ko je Satan izzval Boga, to poslušalo milijone angelov. Pravzaprav se je veliko, toda nerazkrito število angelov kasneje pridružilo Satanu pri njegovem uporu, s čimer so postali demoni. (Marko 1:34; 2. Petrovo 2:4; Juda 6)

Zakaj Bog ne poseže?

Ko je Satan Adama in Evo zapeljal, da sta si izbrala neodvisnost od svojega Stvarnika, je s tem pravzaprav ustanovil družino, ki v resnici ni bila neodvisna, ampak je bila pod  Satanovo oblastjo. Ta družina, na katero je vplival njen »oče« Hudič, pa če se je tega zavedala ali ne, si je pričela postavljati lastne cilje in merila vedenja. (Janez 8:44) Toda ali ji takšen način življenja lahko prinese resnično svobodo in trajno srečo? Jehova je zelo dobro vedel, da ne. Kljub temu je upornikom dovolil nadaljevati svojo neodvisno pot, saj se le tako lahko vprašanja, postavljena v Edenu, v celoti rešijo enkrat za vselej.

Človeštvo sedaj že več kot 6000 let gradi svetovno družbeno ureditev ter preizkuša najrazličnejše vladavine in pravila vedenja. Ali ste navdušeni nad rezultatom? Ali človeška družina res živi v sreči, miru in slogi? Jasno je, da je odgovor negativen! Namesto tega človeško družino pretresajo vojne, lakote, naravne katastrofe, bolezni in smrt, ki, kakor piše v Bibliji, povzročajo ‚ničevost‘, ‚ječanje‘ in ‚bolečine‘. (Rimljanom 8:19–22; Propovednik 8:9)

Vendar pa nekateri morda sprašujejo: ‚Zakaj Bog ne prepreči tragedij?‘ To bi v resnici bilo nepravično in bi zameglilo sporno vprašanje, saj bi bilo videti, da je upor zoper Boga brez posledic. Zato Jehova ne poseže, da bi neopazno preprečil kriminalna dejanja in tragedije, do katerih neposredno ali posredno pride zaradi neposlušnosti njemu. * Jehova ne bi nikoli z ničimer podprl škodljive laži, da Satanova ureditev lahko uspe in da je našla ključ do sreče! Kljub temu Jehova ni brezbrižen za to, kar se dogaja. Pravzaprav je, kot bomo videli sedaj, zelo dejaven.

 »Moj Oče dela«

Te Jezusove besede kažejo, da Bog ne sedi križem rok in samo gleda, kako se dogodki odvijajo. (Janez 5:17) Ravno nasprotno, vse od upora v Edenu je zelo zaposlen. Denimo, biblijske pisce je navdihnil, da so zapisali njegovo obljubo o prihodu ‚semena‘, ki bo uničilo Satana in vse, ki bodo na njegovi strani. (1. Mojzesova 3:15) Poleg tega je Bog po tem semenu ustanovil vlado, nebeško Kraljestvo, ki bo prineslo blagoslove poslušnim ljudem in odstranilo vse vzroke trpljenja, celo smrt. (1. Mojzesova 22:18; Psalm 46:9; 72:16; Izaija 25:8; 33:24; Daniel 7:13, 14)

Jehova je, da bi lahko izpolnil te čudovite obljube, na zemljo poslal Tistega, ki bo postal glavni vladar tega Kraljestva. To ni bil nihče drug kot Jezus Kristus, Božji sin. (Galačanom 3:16) Jezus se je v soglasju z namenom, ki ga ima Bog zanj, pri svojem poučevanju osredinil na Božje kraljestvo. (Luka 4:43) Pravzaprav je s svojimi deli pokazal, kaj bo kot kralj tega Kraljestva dosegel. Nahranil je tisoče, ozdravil je bolne in obudil mrtve. Pomiril je celo silovit vihar ter tako pokazal, da ima moč nad naravnimi silami. (Matej 14:14–21; Marko 4:37–39; Janez 11:43, 44) V Bibliji glede Jezusa piše: »Kolikor koli je že Božjih obljub, so postale po njem ‚Da‘.« (2. Korinčanom 1:20)

Tisti, ki poslušajo Jezusa in pridejo »iz sveta« – Bogu odtujene stvarnosti, ki ji vlada Satan – so toplo sprejeti v Jehovovo družino. (Janez 15:19) Ta svetovna družina pravih kristjanov se pusti voditi ljubezni, predana je miru in zaznamuje jo odločenost, da iz svoje sredine izbriše vse sledi predsodkov, nestrpnosti in rasizma. (Malahija 3:17, 18; Janez 13:34, 35)

Pravi kristjani ne podpirajo današnjega sveta, temveč podpirajo in razglašajo Božje kraljestvo, s čimer poslušno izpolnjujejo Jezusovo zapoved, zapisano v Matejevem evangeliju 24:14. Razmislite o naslednjem: Kdo po vsem svetu oznanjuje ‚dobro novico o kraljestvu‘? Kdo kot svetovna duhovna družina ne sodeluje v vojnah ter razdiralnih sporih med narodi in plemeni? In kdo se ravna po Božji Besedi, ne glede na to, ali so njena vzvišena merila vedenja priljubljena ali ne? (1. Janezovo 5:3) Mnogi vse to opažajo pri Jehovovih pričah. Prosimo, da sami preiščete dokaze za to.

Odločite se za Božjo vlado!

Človeštvo, ki je odtujeno od Boga in zavedeno od Satana, je zgradilo ureditev, ki ustvarja vse več bede in brezupa. Celo samo zemljo se uničuje!  Jehova pa je po drugi strani vzpostavil nebeško vlado, ki je že milijonom spremenila življenje na bolje in vsakemu od njih dala zanesljivo upanje. (1. Timoteju 4:10) Kaj boste izbrali?

Sedaj je čas za odločitev, saj Bog ne bo dovolil, da bi Satan in njegov hudobni svet obstajala v nedogled. Božji namen, da bi ta zemlja postala raj, se ni nikoli spremenil. Zato bodo Božje kraljestvo in njegovi sledilci vse bolj uspevali, medtem ko bo svet, ki je pod Satanovo oblastjo, doživljal vse hujše ‚boleče nadloge‘, dokler ga Bog ne bo uničil. (Matej 24:3, 7, 8) Če k Bogu iskreno kličete »Zakaj?«, mu prisluhnite tako, da si vzamete k srcu biblijsko sporočilo tolažbe in upanja. Že sedaj lahko vaše solze žalosti postanejo solze veselja. (Matej 5:4; Razodetje 21:3, 4)

[Podčrtna opomba]

[Slike na strani 7]

Ali ste zadovoljni z rezultati človeške vlade?

[Viri slik]

Otrok: © J. B. Russell/Panos Pictures; objokana ženska: © Paul Lowe/Panos Pictures

[Slika na straneh 8, 9]

Jezus bo obnovil raj in celo mrtve obudil v življenje