Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pomoč pretepanim ženskam

Pomoč pretepanim ženskam

Pomoč pretepanim ženskam

KAKO se lahko pomaga ženskam, ki so žrtve nasilja? Kot prvo je treba razumeti, kaj te ženske prestajajo. Pogosto moški ženskam s pretepanjem ne zadajajo samo telesnih ran. Običajno jim tudi grozijo in jih strašijo, tako da se žrtev počuti brez vrednosti in nemočna.

Razmislite o Roxani, katere zgodba je bila opisana v prvem članku. Včasih jo mož napada z besedami. »Daje mi poniževalne vzdevke,« priznava Roxana. »Pravi mi: ‚Niti šole nisi končala. Kako boš lahko skrbela za otroke brez mene? Si lena, nesposobna mati. Ali misliš, da ti bodo oblasti res dovolile obdržati otroke, če me zapustiš?‘«

Roxanin mož ohranja nadzor tako, da ji da zelo malo denarja. Ne dovoli ji uporabljati avta, čez dan pa jo kliče po telefonu, da bi preveril, kaj dela. Če Roxana pove, kaj ima raje, on jezno izbruhne. Zato se je naučila, da nikoli ne pove svojega mnenja.

Kot lahko vidite, je zloraba zakonca zapletena tema. Da bi bili res v pomoč, sočutno poslušajte. Zapomnite si, da je žrtvi pogosto zelo težko govoriti o tem, kar se ji dogaja. Cilj bi vam moral biti, da žrtev okrepite, medtem ko se po svojih močeh spoprijema z razmerami.

Nekatere pretepane ženske morajo morda poiskati pomoč pri oblasteh. Včasih lahko odločen korak, na primer posredovanje policije, nasilnega moža pripravi do tega, da vidi, kako resno je njegovo ravnanje. Res pa je, da za tem, ko je kriza mimo, pogosto izgubi motivacijo, da bi se spremenil.

Ali naj bi pretepana žena zapustila svojega moža? Biblija ločitve zakona ne jemlje zlahka. Hkrati pa pretepane žene ne sili, naj ostane z možem, ki ogroža njeno zdravje in morda celo življenje. Krščanski apostol Pavel je zapisal: »Če pa se vendar loči, naj ostane brez moža ali pa naj se spravi z možem.« (1. Korinčanom 7:10–16, poudarili mi.) Ker Biblija ne prepoveduje ločitve v skrajnih okoliščinah, je od ženine osebne odločitve odvisno, kaj bo glede tega storila. (Galatom 6:5) Nihče je ne bi smel prepričevati, naj zapusti svojega moža, niti ne bi smel nihče pritiskati nanjo, naj ostane s takšnim možem, ko so v nevarnosti njeno zdravje, življenje in duhovnost.

Ali obstaja upanje za moške, ki pretepajo ženske?

Zloraba v zakonu je očitna kršitev biblijskih načel. V Listu Efežanom 4:29, 31 beremo: »Nobena gnila beseda ne izidi iz vaših ust [. . .] Vsaka bridkost in srd in jeza in vpitje in preklinjanje [žaljivo govorjenje, NW] izgini od vas z vso hudobnostjo vred.«

Noben mož, ki trdi, da je Kristusov sledilec, ne more reči, da ljubi svojo ženo, če jo zlorablja. Kakšne vrednosti so vsa njegova siceršnja dobra dela, če z ženo grdo ravna? »Pretepač« ni primeren za posebne prednosti v krščanski občini. (1. Timoteju 3:3; 1. Korinčanom 13:1–3) Kateri koli človek, ki se izjavlja za kristjana in se kar naprej vdaja izbruhom jeze, pa se zato ne kesa, je lahko izobčen iz krščanske občine. (Galatom 5:19–21SSP; 2. Janezov 9, 10)

Ali se lahko nasilni moški spremenijo? Nekateri so se. Navadno pa se takšen ne bo spremenil, razen če 1. prizna, da se ne vede prav, 2. se želi spremeniti in 3. prosi za pomoč. Jehovove priče so ugotovili, da ima lahko Biblija pri tem močen vpliv. Mnogi, ki se zanimajo za Biblijo in jo z njimi tudi preučujejo, so razvili močno željo, da bi ugajali Bogu. Glede Boga Jehova so se ti novi biblijski učenci naučili, da ‚njegova duša sovraži tistega, ki ljubi nasilje‘. (Psalm 11:5SSP) Seveda ni dovolj, da se mož, ki pretepa svojo ženo, spremeni le tako, da tega več ne dela. Pomeni tudi, da si mora priučiti popolnoma nov pogled na svojo ženo.

Ko mož vse bolj spoznava Boga, se nauči, da na svojo ženo ne gleda kot na služabnico, temveč kot na ‚pomočnico‘, da je nima za manjvredno, temveč da ji mora ‚dajati čast‘. (1. Mojzesova 2:18; 1. Petrov 3:7) Nauči se tudi biti sočuten in da mora prisluhniti ženinemu mnenju. (1. Mojzesova 21:12; Propovednik 4:1) Program biblijskega preučevanja, ki ga nudijo Jehovove priče, je pomagal mnogim parom. V krščanski družini ni prostora za tirane oziroma suroveže. (Efežanom 5:25, 28, 29)

»Živa je namreč beseda Božja in krepka.« (Hebrejcem 4:12) Torej lahko biblijska modrost pomaga parom analizirati težave, s katerimi se spoprijemajo, in jih opogumi, da se z njimi tudi spoprimejo. Še več, v Bibliji je zanesljivo in tolažilno upanje. Vidimo lahko svet, v katerem ne bo več nasilja, ko bo Jehovov nebeški Kralj vladal vsemu poslušnemu človeštvu. Biblija pravi: »Zakaj rešil bo ubogega, ki kliče na pomoč, nesrečnega, ki nima pomočnika. Pred zatiranjem in nasiljem jih bo rešil.« (Psalm 72:12, 14SSP)

[Poudarjeno besedilo na strani 12]

V krščanski družini ni prostora za tirane oziroma suroveže

[Okvir na strani 8]

Odpravljanje napačnih predstav

Pretepane žene so odgovorne za moževo ravnanje.

Mnogi možje, ki pretepajo svojo ženo, ne priznajo, da so sami odgovorni za svoja dejanja. Trdijo, da je za to kriva žena, ker ga je razjezila. Celo nekateri družinski prijatelji morda verjamejo trditvam, da je žena težavna, tako da ni nič čudnega, da njen mož včasih izgubi nadzor. Toda to je isto, kakor če bi krivili žrtev in opravičevali napadalca. V resnici se pretepane žene pogosto izredno trudijo pomiriti svojega moža. Poleg tega pa pretepanje zakonca ni nikoli opravičljivo, in to ne glede na okoliščine. V knjigi The Batterer​—A Psychological Profile piše: »Možje, ki jih sodišče pošlje na zdravljenje zaradi napada na ženo, so zasvojeni z nasiljem. Z njim sproščajo jezo in potrtost, prevzemajo nadzor, rešujejo nesoglasja in sproščajo napetost. [. . .] Pogosto sploh ne priznajo, da imajo s tem problem oziroma ga ne jemljejo resno.«

• Mož pretepa ženo zaradi prekomernega pitja.

Res je, da so nekateri možje bolj nasilni, kadar pijejo. Toda ali je razumno za to kriviti alkohol? »Če je moški, ki pretepa žensko, pod vplivom alkohola, ima s tem nekaj, kar lahko krivi za svoje vedenje,« piše K. J. Wilson v svoji knjigi When Violence Begins at Home. Nadaljuje: »Videti je, da je v naši družbi nasilje doma bolj razumljivo, če ga zagreši človek pod vplivom alkohola. Zlorabljana ženska tako na partnerja ne gleda kot na nekoga, ki jo zlorablja, temveč kot na hudega pijanca oziroma alkoholika.« Takšno razmišljanje, opozarja Wilsonova, lahko daje ženski lažno upanje, da »moški ne bo več nasilen, če bo le nehal piti«.

Trenutno mnogi raziskovalci menijo, da sta pitje in pretepanje dva različna problema. Navsezadnje večina moških, ki imajo težave z zlorabljanjem snovi, ki zasvojijo, svoje partnerice ne pretepa. Pisca knjige When Men Batter Women pravita: »Pretepanje se v osnovi nadaljuje zato, ker [moškemu] tako uspe nadzorovati, zastraševati in krotiti žensko. [. . .] Alkohol in zloraba drog so del življenja takšnega moškega. Toda napačno bi bilo domnevati, da je za nasilje krivo uživanje drog.«

• Možje, ki pretepajo svojo ženo, so nasilni do vsakogar.

Pogosto je mož, ki pretepa svojo ženo, lahko drugim čudovit prijatelj. Nadene si povsem drugo osebnost. Zato družinski prijatelji morda ne verjamejo pripovedim o tem, da je nasilen. Toda resnica je ta, da si mož, ki pretepa ženo, izbere surovost za to, da bi prevladoval nad ženo.

• Ženske nimajo nič proti temu, da se z njimi grdo ravna.

Ta zamisel verjetno izhaja iz nerazumevanja brezupnih razmer ženske, ki nima kam zbežati. Pretepana žena ima morda prijatelje, ki jo bodo vzeli k sebi za kakšen teden ali dva, toda kaj naj stori po tem? Ko pomisli, da bi si našla službo in plačevala najemnino za stanovanje, zraven pa še skrbela za otroke, ji lahko to vzame pogum. In zakon morda ne dovoljuje, da bi zbežala z otroki. Nekatere so skušale pobegniti, a so jih poiskali, ujeli in pripeljali nazaj, s silo ali pa z očarljivostjo. Prijatelji, ki razmer ne razumejo, morda napačno menijo, da takšna ženska ni imela nič proti grdemu ravnanju.