Pogled v svet

Ali naj zdravstvena dokumentacija obsega tudi navade gledanja televizije?

Skupina pediatrov v Španiji priporoča, da naj bi v otrokovi zdravstveni dokumentaciji bilo zapisano tudi o njegovih navadah gledanja televizije. Zdravniki menijo, da bi morali vedeti, koliko ur na dan otrok pacient gleda televizijo, kakor tudi katere programe gleda in s kom, je pisalo v španskem časopisu Diario Médico. Zakaj? Raziskava pediatrov je namreč razkrila, da gledanje televizije vodi do sedečega načina življenja, naraščanja agresivnosti, želje po kupovanju reči, slabega uspeha v šoli in možnosti, da otrok postane odvisen od televizije. »Pediatri priporočajo, da starši ne namestijo televizije v otroško sobo ali v prostor, kjer lahko [otroci] sami gledajo programe,« piše v poročilu. »Poleg tega bi se morali ogibati gledanju televizije med obroki, starši pa naj bi otrokom omejili gledanje televizije na manj kot dve uri dnevno, čeprav bi bilo še boljše manj kot eno uro na dan.«

Porast kitajskega prebivalstva

»Kitajsko prebivalstvo je naraslo na 1,26 milijarde ljudi in ti živijo dlje, so bolj izobraženi in bolj urbanizirani,« piše v abcNEWS.com. Kot je dejal Džu Džišin, direktor Državnega urada za statistiko, se je število prebivalstva od leta 1990 povečalo za 132,2 milijona ljudi. Nižji odstotkovni porast, 1,07 odstotka na leto, se lahko pripiše kitajski politiki, da naj bi družine imele samo enega otroka, ter s tem povezanim nadzorom rojstev, ki ga izvajajo od poznih 1970-ih let. Vendar pa so uradniki zaskrbljeni, ker je raziskava iz leta 1999 pokazala, da je bilo na 100 deklic rojenih 117 fantkov, verjetno zaradi selektivnih splavov deklic. »Sociologi se bojijo, da bodo neizenačena rojstva vodila v pomanjkanje nevest, stopnjevanje prostitucije in ugrabljanje ter prodajo žensk za zakonsko zvezo,« piše v poročilu.

»Podzemni zaklad«

Raziskovalci, ki jih je vodil brazilski hidrogeolog Heraldo Campos, so dokončali sedemletni projekt izdelovanja zemljevida največjih južnoameriških akumulacij podtalnice. Gvaranska plast, v kateri se zadržuje voda in ki delno leži pod Brazilijo, Urugvajem, Paragvajem in Argentino, v celoti zajema približno 1,2 milijona kvadratnih kilometrov in po ocenah je v njej 40.000 kubičnih kilometrov vode. V poročilu Global Environment Facility piše, da »je danes zaloga vode tolikšna, da bi lahko 3500 let zadovoljevala potrebe celotne brazilske populacije«. Ta »podzemni zaklad« bi lahko v prihodnosti izkoristili tudi za boj proti širjenju puščav, zaradi temperature vode pa bi se lahko uporabljal kot alternativni vir energije. Raziskovalci s kartografiranjem plasti, v kateri se zadržuje voda, upajo, da bodo področja, kjer več vode pronica v zemljo, zaščitili pred onesnaževanjem s pesticidi in z gnojili.

Vse več kožnega raka

Španska poročevalska služba El Pais Digital je poročala o dramatičnem porastu melanoma, najbolj nevarnega kožnega raka. Do sredine 20. stoletja se je melanom pojavil pri vsakem 1500. človeku. Vendar je do leta 2000 ta številka narasla, in sicer na vsakega 75. posameznika, predvsem zaradi moderne porjavelosti kože. Profesor J. Kirkwood je na zborovanju Evropskega združenja za medicinsko onkologijo izjavil, da se lahko 40 odstotkov tumorja melanoma pripiše genetskim dejavnikom, preostalih 60 odstotkov pa prekomernemu izpostavljanju soncu. Največkrat se pojavi pri ženskah med 23. in 50. letom. Kirkwood je pojasnil, da lahko sevanje sonca sproži mutacije kožnih pigmentnih celic v otroštvu in najstniški dobi, čeprav se rak pojavi morda šele veliko let kasneje. »Koža ne pozabi sevanja sonca, ki ga je prejela,« je še dejal Kirkwood.

Sladkor v plastiko

Znanstveniki z brazilskega Inštituta za tehnološke raziskave so odkrili novo vrsto bakterije, ki je sposobna spreminjati sladkor v plastiko. Prej odkrite vrste bakterij sladkor prebavijo in ga spremenijo šele, ko je razcepljen na manjše molekule, toda »velika možnost te [novoodkrite bakterije] je v njeni sposobnosti, da sladkor neposredno presnovi«, pravi inženir Carlos Rossell. Ko se bakterija  preveč naje, odvečni sladkor predela v zelo majhna zrna biološko razgradljive plastike, katero znanstveniki odvzamejo s topilom. Raziskovalci pravijo, da »iz treh kilogramov sladkorja lahko pridobijo en kilogram plastike«, piše v časopisu O Estado de S. Paulo.

Maščoba v prehrani otopi um

»Mastna prehrana vam lahko zamaši možgane kakor tudi koronarne arterije,« piše v reviji New Scientist. Da bi razumeli posledice uživanja z maščobami bogate hrane, so kanadski raziskovalci »enomesečnim podganam dajali hrano, bogato z živalskimi ali rastlinskimi maščobami, do starosti štirih mesecev«. Kontrolna skupina je dobivala hrano z nizko vsebnostjo maščob. Obe skupini sta potem dobili učne naloge. Rezultati? Podgane, ki so dobile dvojno mero hrane bogate z maščobami, »so se izkazale mnogo slabše kakor vitke podgane«. Raziskovalec Gordon Winocur je dejal: »Z maščobami bogata prehrana poslabša sposobnosti pravzaprav v vseh pogledih. Presenetljivo je, kako oslabele so te živali.« Glede na poročilo so raziskovalci mnenja, da »maščoba preprečuje možganom, da bi vsrkavali glukozo, morda s preprečevanjem delovanja inzulina, ki pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi«.

Mučenje naprodaj

»Prodaja mučilnih priprav narašča‚« piše v članku nemškega časopisa Südwest Presse. Pri organizaciji za človekove pravice Amnesty International pravijo, da naj bi bilo po svetu 150 podjetij, ki so se baje pridružila tej grozljivi trgovini, od teh 30 v Nemčiji in 97 v Združenih državah. Med takšne izdelke ne spadajo le okovi za noge in nazobčani okovi za palce, ampak tudi visokonapetostne naprave za elektrošoke. Neko podjetje v Združenih državah naj bi ponujalo pasove na daljinsko upravljanje, ki skozi telo žrtve spustijo do 50.000 voltov močne električne sunke. Mučitelji imajo radi take vrhunsko razvite priprave, ker na žrtvah ne puščajo skoraj nobenih sledi.

Pajki na snegu

Nemški raziskovalec Peter Jaeger z univerze v Mainzu je v svoji študiji o pajkih rakovičarjih »določil 50 novih vrst, katere živijo na snegu in ledu Himalaje, na višini tja do 3800 metrov«, je pisalo v časopisu The Asian Age. »Čeprav so ti veliki rakovičarji lahko dolgi do štiri centimetre, ne predstavljajo nikakršne nevarnosti za človeka.« Skrivajo se v skalnih razpokah ali pod drevesno skorjo in se hranijo z žuželkami, katere zaradi izvrstnega sluha brez težav najdejo. Toda zakaj ti pajki pozimi ne zmrznejo? Himalajske vrste so v nasprotju s svojimi sorodniki v toplejših podnebjih opremljene z »biološkim antifrizom«, pravi Jaeger. »Visoko koncentrirane alkohole shranijo v svojih telesnih tekočinah in to jim omogoča, da preživijo temperature pod zmrziščem.«

Izvohane bolezni

Test za vonj lahko pomaga pri zgodnji postavitvi diagnoze bolezni kot sta Parkinsonova ali Alzheimerjeva, piše v nemški znanstveni reviji natur & kosmos. Pri napredovanju Parkinsonove bolezni se zgodaj pojavi oslabljen voh in je med najbolj običajnimi simptomi. Po zaslugi dela profesorja Gerda Kobala, so razvili praktično metodo testiranja, koliko se je že poslabšal pacientov voh. Medtem ko se bolj očitni simptomi Parkinsonove bolezni, kot sta tresenje in otrplost mišic, pojavijo v kasnejši fazi, se lahko slabo delovanje voha odkrije več mesecev ali celo več let prej, zaradi nedavno razvitega testa za vonj. To odpira pot zdravljenju, ki lahko zavre napredek te sedaj neozdravljive bolezni.

Razsipavanje hrane

»Na poročnih sprejemih in drugih posebnih zabavah se zavrže neverjetno velika količina hrane,« piše v japonskem časopisu Mainichi Daily News. Neka vladna raziskava o razsipavanju hrane je odkrila, da v gospodinjstvih zavržejo povprečno 7,7 odstotka hrane, v trgovinah na drobno 1,1 odstotka in v restavracijah 5,1 odstotek nepripravljene hrane. V časopisu pa komentirajo, da »na potratnih zabavah z bifeji zavržejo 15,7 odstotka hrane«, skoraj 24 odstotkov pripravljene hrane za poročne pogostitve pa »ostane ali jo zavržejo«. Samo proizvajalci hrane poročajo, da jim »ne propade skoraj nič hrane«.