Dediči Kraljestva bodo neoporečni
Poglavje 9
Dediči Kraljestva bodo neoporečni
1. a) Zakaj si je Jezus pridobil odličnejše ime? b) Komu lahko koristi njegov, zgled; in kako?
KER je bil zvest do smrti, je Jezus dobil odličnejše ime od angelov. Od vseh razumnih Božjih stvarjenj je bil on tisti, ki je dokazal, da je lahko Božji Sin popolnoma neoporečen pred Bogom; tako je dokazal, da je satan lažnik. Zato je apostol Pavel pisal: »Potem, ko je po sebi izvršil očiščenje grehov naših (ker je priskrbel odkupnino), (je) sedel na desnico veličastva v višavah.« Kako izreden primer za vse, ki čakajo ‘prihod’ Kraljestva — tako za člane »male črede«, ki so dediči nebeškega Kraljestva, kot za zemeljske podložnike tega Kraljestva! Apostol Pavel je pozneje še napisal: »Vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka, in glejmo na voditelja in dopolnitelja vere, na Jezusa (EI), ki je za namenjeno mu veselje pretrpel mučilni kol, ne meneč se za sramoto, in je sedel na desnico Božjega prestola.« (Hebrejcem 1:3, 4; 12:1, 2)
2–4. a) Kako je Jezus postopoma pripravil svoje učence na službo oznanjevanja? b) Kako vemo, da so šli z »dobro vestjo« k ljudem domov? c) Kakšen precendenčen primer je ta dejavnost za današnje Božje služabnike?
2 Jezus svojim naslednikom ni bil le odličen zgled, temveč jih je tudi učil in poučeval, da bi lahko po njegovem odhodu naprej opravljali Božje delo.
»In poslej je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi ter jih učil in oznanjal Božje Kraljestvo. Z njim so bili dvanajsteri.« (Lukež 8:1, EI)
3 Pozneje je Jezus poslal dvanajstere apostole, da so sami ‘oznanjevali kraljestvo Božje in ozdravljali bolnike’. »Šli so torej in hodili od vasi do vasi, oznanjali blagovest in povsod ozdravljali.« (Lukež 9:2, 6, EI) V mestih in vaseh so iskali ljudi, ki so bili tega vredni; in to so delali tako, da so hodili po hišah. To je od njih zahtevalo pogum in neoporečnost, kakor je primer danes z Jehovinimi pričami v mnogih področjih — zaradi nasprotovanja. Jezus je rekel: »In če bo hiša vredna, naj pride nadnjo vaš mir; če pa ne bo vredna, naj se vaš mir povrne k vam. In kjer vas kdo ne bo sprejel in ne bo poslušal vaših besed, pojdite iz tiste hiše ali iz tistega mesta in otresite prah s svojih nog.« (Matevž 10:7, 11-14, EI)
4 Ko je Jezus pozneje odposlal nadaljnjih 70 učencev, jim je rekel: »Glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove.« Tudi oni so obiskovali ljudi po njihovih domovih, ker jim je Jezus rekel: »V katerokoli hišo pa pridete, najprej recite: ‘Mir tej hiši!’ In če bo tam sin (prijatelj, NS) miru, bo vaš mir počival na njem; če pa ne, se povrne k vam.« Celo če ljudje niso poslušali »dobre vesti«, se jih je opozorilo, da se je približalo Božje Kraljestvo. (Lukež 10:3-11, EI) To je bil precendenčen primer današnjega dela Jehovinih prič, ker one hodijo od hiše do hiše z Božjo vestjo tolažbe in opozorilom. (Izaija 61:1, 2)
OZNANJEVATI — KLJUB PREGANJANJU
5. Kako je obujeni Jezus poudaril delo svojih naslednikov?
5 Po Jezusovi smrti so se njegovi učenci razkropili. Toda ob številnih priložnostih po vstajenju v duhu se jim je prikazal v fizičnem telesu, da jih je pomiril in jim dal novih moči. (1. Korinčanom 15:3—8) Ob eni teh priložnosti je Jezus Petra trikrat vprašal, če ga ima resnično rad in mu je naklonjen. Peter je bil zaradi tega žalosten, toda Jezus je trikrat poudaril, da naj Peter v dokaz svoje ljubezni in naklonjenosti pase in varuje njegove »ovčice« oziroma njegova »jagnjeta«. (Janez 21:15-17) Ko se je Jezus svojim enajstim zvestim učencem prikazal drugič, jim je rekel:
»Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in učite vse narode (ljudi iz vseh narodov, NS), krščujoč jih v ime Očeta in Sina In svetega Duha, in učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal. In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Matevž 28:18—20, EI)
Imeli so veliko dela.
6. Zakaj Jezusovi učenci opravljajo ‘večja dela’?
6 Jezus je rekel svojim učencem: »Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih izvršujem jaz, tudi sam izvrševal; in še večja ko ta bo izvrševal, ker grem k Očetu.« (Janez 14:12, EI) Delajo v večjih področjih in veliko več časa (daljše obdobje) oznanjujejo Božje Kraljestvo.
7. Kateri presenetljiv dogodek je bil uvod v temeljito oznanjevanje ob binkoštih, in kako odličen je bil uspeh?
7 Zatem, ko je Jezus odšel k svojemu Očetu v nebesa in tam sedel na njegovo desnico, je naredil nekaj presenetljivega. Ob binkoštih 33. leta n. št. je na čakajoče učence izlil svetega duha in jih pomazilil za sodediče nebeškega Božjega Kraljestva. Sčasoma bi se jih izmed človeštva izbralo 144 000, da bi bili s Kristusom v nebesih kralji in duhovniki. Rezultat temeljitega oznanjevanja tistega dne je bil takšen, da se je krstilo 3000 Judov in prozelitov, ki so z vsem srcem sprejeli besedo. (Janez 14:2, 3; Razodetje 14:1-5; 20:4, 6; Dejanja apostolov 2:1-4, 14, 40, 41)
8–11. a) Kakšen spor je bil med voditelji Judov in apostoli? b) Kaka so apostoli dokazali svojo neoporečnost? c) Kakšen dober zgled so apostoli današnjim Božjim služabnikom, po Dejanjih apostolov 5:40—42?
8 Oznanjevanje »dobre vesti« se je na področju Jeruzalema širilo kot gozdni požar, enako pa tudi nasprotovanje Božjemu Kraljestvu. Kmalu so apostole peljali pred judovsko sodišče, Sinedrij in jim prepovedali govoriti v Jezusovem imenu. So poslušali? Peter in Janez sta jim odgovorila: »Sami presodite, ali je pred Bogom prav, vas bolj poslušati ko Boga. Ne moremo namreč, da bi ne govorili, kar smo videli in slišali.« Apostole so tedaj izpustili, in skupaj s svojimi tovariši so se takoj zahvalili Bogu ter ga prosili: »In zdaj, Jehova, ... daj svojim služabnikom, da bodo z vso srčnostjo (naprej) oznanjali tvojo besedo.« Tako so s pomočjo Jehovinega duha še naprej oznanjevali. (Dejanja apostolov 4:19, 20, 29, 31, EI)
9 Verski voditelji pa so apostole znova prijeli in jih zaprli. Toda ni bila Božja volja, da bi ostali tam. Ponoči jih je Jehovin angel osvobodil, tako da so jih zjutraj zopet našli v templju, kjer so učili. (Dejanja apostolov 5:17—21)
10 Kaj pa je lahko Sinedrij naredil, da bi ustavil širjenje »dobre vesti«? Apostole so še enkrat pripeljali pred sodišče, kjer jim je veliki duhovnik očital: »Ali vam nismo ostro naročili, da ne smete učiti o tem imenu? In glej, napolnili ste Jeruzalem z naukom svojim in hočete na nas spraviti kri tega človeka!« Nedvoumen odgovor apostolov nam še po 1900 letih zveni v ušesih:
»Boga (Vladarja, NS), je treba bolj poslušati ko ljudi!«
Kaj pa so lahko naredili Judje tem neoporečnim možem? Učenik postave, Gamaliel, jim je modro svetoval: »Ne dotikajte se teh ljudi in pustite jih; zakaj če je ta načrt ali to delo človeško, bo razpadlo; če je pa od Boga, jih ne boste mogli uničiti — da bi se kdaj ne izkazalo, da se borite proti Bogu.« (Dejanja apostolov 5:27—39, EI)
11 Nato so apostole pretepli in jim zapovedali, da prenehajo oznanjevati ter jih izpustili. Kako pa so ti reagirali? Veselili so se, ker so bili vredni trpeti za Jezusovo ime.
»In niso nehali v templju in po hišah vsak dan učiti in oznanjevati evangelija (dobre vesti) o Jezusu, da je Kristus.« (Dejanja apostolov 5:40—42)
Ti dediči Kraljestva so bili odločeni, da bodo prenesli vse, kar bo potrebno, da bi lahko nadaljevali z Božjim delom. Zato so bili dober zgled vsem pričam pravega Boga, ki vse do današnjega dne oznanjujejo Kraljestvo »javno in po hišah«. (Dejanja apostolov 20:20, 21)
»DOBRA VEST« O KRALJESTVU SE ŠIRI
12. Zakaj so preganjanja pogosto vzrok še večjega širjenja »dobre vesti«, kakor se vidi iz Dejanj apostolov 8:1—4?
12 Preganjanje je postalo še močnejše tako, da so se vsi, razen apostolov, odselili v sosednjo Judejo in Samarijo. Toda to je samo še pospešilo širjenje dobre vesti, ker so tisti, »ki so se razkropili, hodili okoli in oznanjali evangelij (dobro vest, NS)«. (Dejanja apostolov 8:1-4, EI) Zanimivo je, da se je tudi v našem času zgodilo podobno. Diktatorske vladavine so poskušale preprečiti delo Jehovinih prič, in so jih odselili v oddaljenejša področja, oni pa so tam naprej oznanjali, in »dobra vest« se je širila.
13, 14. a) Kdaj se je končal Božji poseben »teden« milosti do Judov, in koga se je tedaj sprejelo kot dediče Kraljestva? b) Kako to pokažejo besede Pavla iz Dejanj apostolov 13. in Rimljanom 11, poglavja?
13 Se je tedaj vest o Kraljestvu oznanjevala samo Judom in sosednjim Samarijanom? Bodo člani nebeškega Kraljestva samo iz teh narodov? Kljub neverjetnemu pričevanju, ki so ga dobili, ni bilo tako. Leta 36. n. št. se je Božji posebni »teden« milosti do Judov očitno končal in tedaj je Jehova napotil Petra, da je poiskal italijanskega oficirja Kornelija, v njegovi hiši v Cezareji. Ko je Peter oznanjeval temu nejudu in njegovi družini, je prišel nanje sveti duh in jih mazilil za dediče Kraljestva. Bili so krščeni kot prvi neobrezani nejudje, ki so se spreobrnili h krščanstvu. (Dejanja apostolov 10:1-48)
14 Ko so pozneje apostolu Pavlu in njegovim tovarišem Judje v Antiohiji (Pizidija) močno nasprotovali, jim je rekel: »Vam je bilo treba najprej oznaniti Božjo besedo; ker jo pa zametujete in se imate za nevredne večnega življenja, glejte, se obrneva k poganom. Zakaj tako nam je Jehova zapovedal: ‘Postavil sem te za luč poganom, da bi bil zveličanje (rešitev, NS) do konca Zemlje.« (Dejanja apostolov 13:46, 47, EI) Kakor je Pavel pozneje pojasnil, so bili ti neverni Judje podobni odrezanim naravnim vejam oljke. Judje bi lahko bili sestavljali polno število dedičev Kraljestva, toda na njihovo mesto so bili vcepljeni ‘ljudje iz poganov’, podobno vejam divje oljke, in tako bi bil rešen »ves (duhovni) Izrael«, to je določeno število dedičev Kraljestva. (Rimljanom 11:13—26; Galatom 6:16)
NEOPOREČNI V STISKAH
15, 16. a) Kaj je Pavel storil in rekel v zvezi s »stiskami«, in zakaj je to za nas odličen zgled? b) Kakšno stališče bi morali imeti do nasprotovanja, ki ga doživljamo od vladavin in od domačih; in kaj nam je obljubljeno namesto izgubljenega?
15 Kljub nadaljnjemu preganjanju se je apostol Pavel, zvest potujoči nadzornik, vrnil v Antiohijo, da bi hrabril in spodbujal učence, ter osnoval skupščinsko organizacijo. Tedaj je Pavel rekel:
»Po mnogih stiskah moramo priti v Božje Kraljestvo.« (Dejanja apostolov 14:21—23, EI)
16 Pavel je kar naprej bil v stiskah in preskušnjah, toda ostal je zgledno neoporečen. Zato je izreden zgled mnogim v današnjih dneh, ki se morajo ostro boriti za vero. Nekatere se je pretepalo, zapiralo in bili so celo v življenjskih nevarnostih. Nasprotovanje lahko doživimo od diktatorskih vladavin, ali celo od ljubljenih sorodnikov. Marsikoga je njegova družina ‘zavrgla’, ker je sprejel »dobro vest o Kraljestvu in potem tudi tako živel. (Matevž 24:14) Takšnim so v veliko tolažbo Jezusove besede: »Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive in bi ne prejel stokrat toliko: zdaj v tem življenju hiš in bratov in sester in mater in otrok in njiv, — (četudi) sredi preganjanja — v prihodnjem veku pa večno življenje. (Marko 10:29, 30, EI) S svojim zaupnim odnosom z Jehovo in njegovim sinom in z radostnim druženjem s skupnostjo Jehovine družine se jim dejansko »stokrat« povrne, kar so izgubili.
17. a) Kakšnim skušnjavam so bili izpostavljeni tudi prvi kristjani? b) Za kakšen odličen zgled in kakšen dober nasvet je poskrbel Pavel?
17 Apostol Pavel in njegovi tovariši so se morali boriti proti posvetnim skušnjavam, nemoralnosti in materializmu. Bili so samo ljudje — kakor mi. Zato moramo, kadar smo v takšnih skušnjavah kot je bil Pavel, reči tako, kot on: »Marveč zatiram svoje telo in ga devljem v sužnost, da bi, ko evangelij oznanjam, sam ne bil zavržen.« (EI) Zaščitimo se lahko podobno kot Pavel, in sicer, da drugim govorimo o Božjem Kraljestvu. Pavel je pisal: »Kajti gorje mi, če bi evangelija ne oznanjal.« (EI) (1. Korinčanom 9:16, 17)
»DOKONČNA ZMAGA«
18. Kako je Pavel spodbudil vse prave kristjane; in kako na to reagiraš ti?
18 Apostol Pavel je svojim maziljenim sokristjanom tudi napisal: »Ako pa (smo) otroci, (smo) tudi dediči, dediči Božji, sodediči Kristusovi, če le z njim trpimo, da bomo z njim tudi poveličani.« (EI) Toda, kar je napisal v nadaljevanju, velja tudi za »veliko množico« »dragih ovc«, ki pričakujejo sijajno plačilo — večno življenje na rajski Zemlji. (Razodetje 7:9; Janez 10:16) Pavel je takole spodbudil vse prave kristjane:
»Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove? Nadloga ali stiska ali preganjanje? Ali lakota ali nagota ali nevarnost ali meč? ... (Nasprotno, NS) v vsem tem zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil. Zakaj prepričan sem, da nas ne smrt (EI), ne življenje, ne angeli, ne poglavarstva, ne sile, ne sedanjost, ne prihodnost, ne višina, ne globočina, ne katera druga stvar ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.« (Rimljanom 8:17, 35—39; glej tudi 2. Korinčanom 11:22—28.)
Zaupaš tako v božjo ljubezen in v »prihod« Kraljestva Gospoda Jezusa? Moral bi!
19. Pred kakšno smrtno nevarnostjo nas je Pavel še opozoril?
19 Druga nevarnost, proti kateri se moraš v teh »zadnjih dneh« oborožiti, so krivi nauki. Tudi pred tem je Pavel svaril. (Dejanja apostolov 20:29, 30; 2. Timotejev 3:1, 13) Odkod prihajajo krivi učitelji, in kako se pred njimi lahko zavarujemo?
[Preučevalna vprašanja]
