Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Na Sionu požene pravičnost

Na Sionu požene pravičnost

Dvaindvajseto poglavje

Na Sionu požene pravičnost

Izaija 61:1–11

1., 2. Kakšno spremembo naj bi v kratkem doživel Izrael in kdo jo bo naredil?

NAJ se oznani svoboda! Jehova se je odločil osvoboditi svoje ljudstvo in ga pripeljati nazaj v deželo njegovih prednikov. Kakor seme po rahlem dežju vzkali, se bo tudi pravo čaščenje znova pojavilo. Ko bo ta dan nastopil, bo obup zamenjalo radostno hvaljenje in kateri so si glavo posipavali s pepelom žalovanja, bodo takrat okronani z Božjim odobravanjem.

2 Kdo bo naredil to čudovito spremembo? Kaj takega lahko stori samo Jehova. (Psalm 9:19, 20; Izaija 40:25) Prerok Zefanija je v prerokbi zapovedal: »Glasno poj, o hči sionska, ukajte, ki ste Izraelovi! veséli se in raduj iz vsega srca, hči jeruzalemska! Odvzel je GOSPOD sodbe tvoje.« (Zefanija 3:14, 15) Kako radosten čas bo to! Ko bo Jehova leta 537 pr. n. š. ostanek pripeljal nazaj iz Babilona, se bo ta počutil, kakor da so se mu uresničile sanje. (Psalm 126:⁠1)

3. Kako vse se izpolnijo preroške besede iz 61. poglavja Izaijeve knjige?

3 Ta vrnitev je napovedana v 61. poglavju Izaijeve knjige. Prerokba se je sicer povsem očitno izpolnila leta 537 pr. n. š., toda še podrobneje se je izpolnila nekoč pozneje. V tej podrobnejši izpolnitvi nastopajo: Jezus s svojimi sledilci v prvem stoletju in Jehovovo ljudstvo v novodobnem času. Kako pomembne so zato te navdihnjene besede!

‚Leto naklonjenosti‘

4. Komu je naloženo, da pove dobro novico v prvi izpolnitvi Izaija 61:1 in komu v drugi izpolnitvi?

4 Izaija piše: »Duh Gospoda Jehove je nad mano, zato ker me je GOSPOD pomazilil, da naj oznanjam blagovestje [dobro novico, NW] krotkim; poslal me je obvezovat potrte v srcu, oznanjat svobodo jetnikom in zaprtim, da se jim odpira ječa [široko odprejo oči, NW](Izaija 61:1) Kdo je ta, ki mu je bilo naloženo, naj oznani dobro novico? V prvi vrsti je to verjetno Izaija, katerega je Bog navdihnil, da je zapisal dobro novico za babilonske ujetnike. Jezus pa je opozoril na najpomembnejšo izpolnitev, ko je te Izaijeve besede uporabil na sebi. (Lukež 4:16–21) Seveda, Jezus je bil poslan, da pove dobro novico krotkim, in zato je bil ob krstu maziljen s svetim duhom. (Matevž 3:16, 17)

5. Kdo že kakih 2000 let oznanjuje dobro novico?

5 Poleg tega je Jezus svoje sledilce izučil za evangelizatorje ali oznanjevalce dobre novice. Ob binkoštih leta 33 n. š. je bilo kakih 120 od njih maziljenih s svetim duhom in so postali Božji duhovni sinovi. (Dejanja 2:1–4, 14–42; Rimljanom 8:14–16) Tudi ti so dobili nalogo, da povedo dobro novico krotkim in potrtim v srcu. Ti 120-eri so bili prvi izmed 144.000, ki so bili tako maziljeni. Zadnji iz te skupine so danes še vedno dejavni na zemlji. Torej maziljeni Jezusovi sledilci že kakih 2000 let oznanjujejo »izpreobrnjenje k Bogu in vero v Gospoda našega Jezusa«. (Dejanja 20:⁠21)

6. Kdo je doživel olajšanje ob poslušanju dobre novice, ki se je oznanjevala nekdaj, in kako je s tem danes?

6 Izaijevo navdihnjeno sporočilo je prineslo olajšanje skesanim Judom v Babilonu. V dneh Jezusa in njegovih učencev pa je prineslo olajšanje Judom, ki so bili potrti v srcu zaradi hudobnosti v Izraelu in so ginevali kot ujetniki krivih verskih običajev judovstva v prvem stoletju. (Matevž 15:3–6) Danes mnogi v tako imenovanem krščanstvu, ki so ujeti v poganske običaje in izročila, katera sramotijo Boga, »zdihujejo in žalujejo« nad gnusobami, ki se dogajajo v tem verskem sistemu. (Ezekiel 9:4) Kateri se odzovejo na dobro novico, so osvobojeni iz tega žalostnega stanja. (Matevž 9:35–38) Oči razumevanja se jim široko odpro, ko se učijo častiti Jehova »v duhu in resnici«. (Janez 4:⁠24)

7., 8. a) Kateri dve ‚leti naklonjenosti‘ poznamo? b) Kaj sta Jehovova ‚dneva maščevanja‘?

7 Za oznanjevanje dobre novice obstaja urnik. Jezus in njegovi sledilci so dobili nalogo, da ‚oznanijo leto GOSPODOVE milosti [Jehovove naklonjenosti, NW] dan maščevanja našega Boga, da potolažijo vse, ki žalujejo‘. (Izaija 61:2SSP) Leto je dolgo obdobje, toda ima začetek in konec. Jehovovo ‚leto naklonjenosti‘ je obdobje, v katerem Jehova daje krotkim priložnost, da se odzovejo na njegovo oznanjevanje o svobodi.

8 V prvem stoletju se je leto naklonjenosti za judovski narod začelo leta 29 n. š., ko je Jezus začel svojo zemeljsko strežbo. Judom je naročil: »Izpokorite se! kajti približalo se je nebeško kraljestvo.« (Matevž 4:17) To leto naklonjenosti je trajalo vse do Jehovovega ‚dneva maščevanja‘, ki je dosegel vrhunec leta 70 n. š., ko je Jehova dovolil, da je rimska vojska uničila Jeruzalem in njegov tempelj. (Matevž 24:3–22) Mi danes živimo v nekem drugem letu naklonjenosti, ki se je začelo z ustanovitvijo Božjega kraljestva v nebesih leta 1914. To leto se bo sklenilo s še enim, obširnejšim dnevom maščevanja, ko bo Jehova v ‚veliki stiski‘ uničil vso sedanjo svetovno stvarnost. (Matevž 24:⁠21)

9. Komu danes koristi Jehovovo leto naklonjenosti?

9 Komu danes koristi Božje leto naklonjenosti? Tem, ki sprejmejo sporočilo, ki so krotki in goreče podpirajo oznanjevanje Božjega kraljestva med »vsemi narodi«. (Marko 13:10) Takšni ugotavljajo, da dobra novica prinaša resnično tolažbo. Kateri pa zavračajo sporočilo in se nočejo okoristiti Jehovovega leta naklonjenosti, bodo morali kmalu okusiti resničnost, njegov dan maščevanja. (2. Tesaloničanom 1:6–9)

Duhovni sadovi, ki slavijo Boga

10. Kako na Jude, ki se vračajo iz Babilona, vplivajo vse velike reči, ki jih je zanje storil Jehova?

10 Judje, ki se vračajo iz Babilona, se zavedajo, da je Jehova zanje res veliko storil. Žalovanje v ujetništvu se jim spremeni v veselje in hvalo, ker so končno svobodni. Tako Izaija izpolni svojo preroško nalogo, namreč, ‚da se obrne k žalujočim na Sionu in jim da venec namesto pepela, olje veselja namesto žalovanja, ogrinjalo za hvalnico namesto potrtega duha. Imenovali se bodo Hrasti pravičnosti, GOSPODOV nasad za njegovo poveličanje‘. (Izaija 61:3SSP )

11. Kdo je v prvem stoletju upravičeno hvalil Jehova za njegovo veliko dejanje?

11 Tudi Judje v prvem stoletju, ki so se pustili osvoboditi iz suženjstva krive vere, so hvalili Boga za vse velike reči, ki jih je storil zanje. Ko so bili rešeni iz duhovno mrtvega naroda, so namesto potrtega duha dobili »ogrinjalo za hvalnico«. Takšno spremembo so najprej doživeli Jezusovi učenci. Žalovanje nad Jezusovo smrtjo se jim je spremenilo v veselje, ko jih je njihov obujeni Gospod mazilil s svetim duhom. Nedolgo zatem je podobno spremembo doživelo še 3000 krotkih, ki so se odzvali na oznanjevanje teh novo maziljenih kristjanov in so se ob binkoštih leta 33 n. š. krstili. (Dejanja 2:41) Kako dobro je posamezniku delo prepričanje, da ga Jehova blagoslavlja! Nič več niso ‚žalovali na Sionu‘, temveč so dobili sveti duh in bili poživljeni z ‚oljem veselja‘, ki predstavlja veselje teh, katere Jehova bogato blagoslavlja. (Hebrejcem 1:⁠9)

12., 13. a) Kdo so bili »Hrasti pravičnosti« med Judi, ki se leta 537 pr. n. š. vrnejo v domovino? b) Kdo so »Hrasti pravičnosti« po binkoštih leta 33 n. š.?

12 Jehova svoje ljudstvo blagoslavlja s »Hrasti pravičnosti«. Kdo pa so ti hrasti? V letih po 537. pr. n. š. so to bili posamezniki, ki so preučevali Božjo Besedo in o njej poglobljeno premišljevali ter si privzgajali Jehovova pravična merila. (Psalm 1:1–3; Izaija 44:2–4; Jeremija 17:7, 8) Možje, kot so bili Ezra, Hagaj, Zaharija in veliki duhovnik Jozue, so se izkazali za izjemne ‚hraste‘ – zveste privržence resnice in borce proti duhovni onesnaženosti naroda.

13 Bog je po binkoštih leta 33 n. š. zasajal podobne ‚hraste pravičnosti‘ – pogumne maziljene kristjane – v duhovnem področju svojega novega naroda, ‚Božjega Izraela‘. (Galatom 6:16) V nadaljnjih stoletjih je število teh ‚hrastov‘ naraslo na 144.000 in vsi ti rojevajo pravične sadove, s katerimi poveličujejo oziroma slavijo Boga Jehova. (Razodetje 14:3) Zadnji med temi mogočnimi drevesi, »Hrasti«, so uspevali v letih po 1919., ko je Jehova ostanek Božjega Izraela oživil iz njegove začasne nedejavnosti. Oskrbel ga je z obiljem duhovnih voda in tako ustvaril pravi gozd pravičnih, rodovitnih dreves. (Izaija 27:⁠6)

14., 15. Katerih projektov so se Jehovovi osvobojeni častilci lotili a) leta 537 pr. n. š.? b) leta 33 n. š.? c) leta 1919?

14 O delu teh ‚hrastov‘ pa Izaija pove naslednje: »Pozidajo stare razvaline in postavijo, kar je bilo v nekdanjih časih porušeno, ter obnove zapuščena mesta, pustišča mnogih rodov.« (Izaija 61:4) Po odloku perzijskega kralja Cira so zvesti Judje, ki so se vrnili iz Babilona, obnovili Jeruzalem in njegov tempelj, ki je bil že dolgo v ruševinah. Podobno so obnovitveni projekti zaznamovali tudi leta po 33. n. š. in 1919.

15 Leta 33 n. š. so Jezusa prijeli, mu sodili in ga usmrtili, kar je njegove učence pahnilo v veliko žalost. (Matevž 26:31) Toda vse so videli v drugačni luči, ko se je po vstajenju spet pojavil med njimi. In ko je bil nanje izlit sveti duh, so se zaposlili z oznanjevanjem dobre novice »v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do kraja zemlje«. (Dejanja 1:8) Tako so začeli obnavljati čisto čaščenje. Podobno je po letu 1919 Jezus Kristus povzročil, da je ostanek njegovih maziljenih bratov obnovil »pustišča mnogih rodov«. Duhovščina tako imenovanega krščanstva ljudem dolga stoletja ni posredovala spoznanja o Jehovu. Nadomestila ga je s človeškimi izročili in nesvetopisemskimi nauki. Maziljeni kristjani pa so svoje občine očistili navad in običajev, ki jih je omadeževala kriva vera, tako da je bilo lahko čisto čaščenje obnovljeno. Poleg tega so začeli delo, ki je postalo doslej največja oznanjevalska akcija na svetu. (Marko 13:⁠10)

16. Kdo maziljenim kristjanom pomaga pri obnovi in kakšne naloge so jim bile zaupane?

16 To je bila res zelo velika naloga. Le kako naj ta sorazmerno majhni ostanek Božjega Izraela opravi takšno nalogo? Jehova je Izaija navdihnil, da je objavil: »Tujci bodo stali in pasli črede vaše in inozemci bodo oratarji in vinogradniki vaši.« (Izaija 61:5) Izkazalo se je, da te figurativne tujce in inozemce predstavlja »velika množica« Jezusovih ‚drugih ovc‘. * (Razodetje 7:9; Janez 10:11, 16) Pripadniki te množice niso maziljeni s svetim duhom in ne upajo na nebeško dediščino. Upajo, da bodo večno živeli na rajski zemlji. (Razodetje 21:3, 4) Vseeno pa ljubijo Jehova in jim je bilo zaupano duhovno pastirjevanje, kmetovanje in vinogradništvo. To niso hlapčevske dejavnosti. Ti delavci pod vodstvom ostanka Božjega Izraela pomagajo pri pastirjevanju, hranjenju in žetvi ljudi. (Lukež 10:2; Dejanja 20:28; 1. Petrov 5:2; Razodetje 14:15, 16)

17. a) Kako se bodo imenovali člani Božjega Izraela? b) Katera žrtev je edina potrebna za odpuščanje grehov?

17 Kako pa je z Božjim Izraelom? Jehova mu po Izaiju govori: »Vi pa se boste imenovali duhovniki GOSPODOVI, strežaje Boga našega vas bodo zvali. Uživali boste bogastvo narodov in ž njih slavo se ponašali.« (Izaija 61:6) V starem Izraelu je Jehova določil, da mora levitsko duhovništvo darovati žrtve zase in za druge Izraelce. Leta 33 n. š. pa je Jehova nehal uporabljati levitsko duhovništvo in je posvetil boljšo ureditev. Popolno Jezusovo življenje je sprejel kot žrtev za grehe človeštva. Od takrat naprej ni bila potrebna nobena žrtev več. Jezusova žrtev velja za vse čase. (Janez 14:6; Kološanom 2:13, 14; Hebrejcem 9:11–14, 24)

18. Katero duhovništvo tvori Božji Izrael in kaj je njegova naloga?

18 Kako pa so potem člani Božjega Izraela »duhovniki GOSPODOVI«? Apostol Peter je maziljenim sokristjanom dejal: »Vi pa ste rod izvoljeni, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo Bogu za last, da oznanjate kreposti njega, ki vas je poklical iz teme v čudovito svetlobo svojo.« (1. Petrov 2:9) Maziljeni kristjani torej kot skupina tvorijo duhovništvo, ki ima posebno nalogo, namreč da pripoveduje narodom o Jehovovi slavi. Bili naj bi njegove priče. (Izaija 43:10–12) Maziljeni kristjani v zadnjih dneh zvesto izpolnjujejo to življenjsko pomembno nalogo. Rezultat tega je, da danes skupaj z njimi še milijoni oznanjajo o Jehovovem kraljestvu.

19. Katero službo bodo imeli maziljeni kristjani prednost opravljati?

19 Pripadniki Božjega Izraela pa imajo možnost služiti kot duhovniki še drugače. Po smrti so namreč obujeni v nesmrtno duhovno življenje v nebesih. Tam ne služijo le kot vladarji z Jezusom v njegovem Kraljestvu, temveč tudi kot Božji duhovniki. (Razodetje 5:10; 20:6) Kot takšni bodo imeli prednost uveljavljati koristi Jezusove odkupne žrtve na zvestem človeštvu na zemlji. V videnju apostola Janeza, ki je zapisano v Razodetju, v 22. poglavju, so še enkrat opisani kot »drevesa« (NW). Apostol Janez v nebesih vidi vseh 144.000 ‚dreves‘, kako rojevajo »sadov dvanajst, vsak mesec dajoč sad svoj, in listje drevesno je v ozdravljenje narodov«. (Razodetje 22:1, 2) Kako čudovita duhovniška služba je to!

Sramota in ponižanje, nato veselje

20. Kateri blagoslov čaka kraljevsko duhovništvo kljub nasprotovanju?

20 Kraljevsko duhovništvo se je po letu 1914, ko se je začelo Jehovovo leto naklonjenosti, stalno spoprijemalo z nasprotovanjem duhovščine tako imenovanega krščanstva. (Razodetje 12:17) Kljub temu pa se je vsako prizadevanje, da bi se oznanjevanje dobre novice ustavilo, popolnoma izjalovilo. Izaijeva prerokba je to takole napovedala: »Za svojo sramoto dobite dvojno; in namesto nečasti se bodo veselili svojega deleža; kajti dobodo v svoji deželi dvojno posest in veselje bodo imeli večno.« (Izaija 61:⁠7)

21. Kako so maziljeni kristjani prišli do dvojnih blagoslovov?

21 Nacionalistično tako imenovano krščanstvo je med prvo svetovno vojno zasramovalo in poniževalo maziljeni ostanek. Člani duhovščine so bili med tistimi, ki so osem zvestih bratov s sedeža v Brooklynu po krivem obtožili uporništva. Brate so po krivici zaprli za devet mesecev. Spomladi leta 1919 so bili končno osvobojeni in kasneje so bile proti njim umaknjene vse obtožbe. Vsi naklepi, da bi ustavili oznanjevanje, so imeli nasprotni učinek. Jehova ni dovolil, da bi bili njegovi častilci za vedno osramočeni, temveč jih je osvobodil in jih pripeljal nazaj v njihovo duhovno posest, v ‚njihovo deželo‘. V tej deželi so bili dvojno blagoslovljeni. In Jehovov blagoslov jim je več kot poplačal tisto, kar so pretrpeli. Prav zares so se lahko upravičeno veselili!

22., 23. V čem maziljeni kristjani posnemajo Jehova in kako jih ta nagrajuje?

22 Jehova v nadaljevanju pove še nadaljnji razlog, zakaj se lahko kristjani danes veselijo: »Jaz, GOSPOD, ljubim pravico, sovražim zlobno plenjenje; in dam jim njih povračilo v resnici in večno zavezo sklenem ž njimi.« (Izaija 61:8) Maziljeni ostanek se je s preučevanjem Biblije naučil ljubiti pravico in sovražiti hudobnost. (Pregovori 6:12–19; 11:20) Naučil se je ‚prekovati svoje meče v lemeže‘, to je ostati nevtralen v vojnah in političnih prevratih človeštva. (Izaija 2:4) Opustil je tudi vsako početje, ki Bogu ni všeč, na primer obrekovanje, prešuštvo, krajo in pijančevanje. (Galatom 5:19–21)

23 Maziljeni kristjani enako kakor njihov Stvarnik ljubijo pravico, zato jim je Jehova dal »povračilo v resnici«. Del tega ‚povračila‘ je večna zaveza, nova zaveza, ki jo je Jezus oznanil svojim sledilcem na večer pred svojo smrtjo. Na podlagi te zaveze so postali duhovni narod, Božje posebno ljudstvo. (Jeremija 31:31–34; Lukež 22:20) Po tej zavezi bo Jehova udejanjil vse koristi Jezusove odkupne žrtve, tudi odpustil grehe maziljencem ter vsem drugim zvestim izmed ljudi.

Veselje nad Jehovovimi blagoslovi

24. Kdo izmed narodov predstavlja »zarod«, ki je blagoslovljen, in kako postanejo »zarod«?

24 Nekateri izmed narodov so že priznali, da Jehova blagoslavlja svoje ljudstvo. To je napovedal tudi Jehova, ko je obljubil: »Njihov rod bo znan med narodi, njihovi potomci med ljudstvi. Vsi, ki jih bodo videli, bodo priznali, da so zarod, ki ga je GOSPOD blagoslovil.« (Izaija 61:9SSP) Člani Božjega Izraela, maziljeni kristjani, so v Jehovovem letu naklonjenosti dejavni med narodi. Teh, ki so se odzvali na njihovo strežbo, je danes že milijone. Vsi ti izmed narodov tesno sodelujejo z Božjim Izraelom, zato imajo prednost postati »zarod, ki ga je GOSPOD blagoslovil«. To, kako srečni so, lahko vidi vse človeštvo.

25., 26. Kako se vsi kristjani pridružujejo besedam iz Izaija 61:10?

25 Vsi kristjani, maziljenci in druge ovce, se že veselijo, da bodo lahko Jehova večno hvalili. Iz vsega srca se strinjajo s prerokom Izaijem, ki po navdihnjenju pravi: »Silno se veselim v GOSPODU, moja duša se raduje v mojem Bogu. Zakaj odel me je z oblačilom odrešenja, ovil me je z ogrinjalom pravičnosti, kakor ženina, ki si nadene venec, kakor nevesto, ki se okrasi z nakitom.« (Izaija 61:10SSP)

26 Maziljeni kristjani so, oblečeni v ‚ogrinjalo pravičnosti‘, odločeni ostati čisti v Jehovovih očeh. (2. Korinčanom 11:1, 2) Jehova jih je razglasil za pravične in upajo, da bodo podedovali nebeško življenje, zato se ne bodo nikoli več vrnili v pustinjo Babilona Velikega, iz katerega so bili osvobojeni. (Rimljanom 5:9; 8:30) Oblačila odrešenja so jim nadvse dragocena. Tudi njihovi družabniki, druge ovce, so podobno odločeni spoštovati vzvišena merila čistega čaščenja, ki jih je postavil Bog Jehova. Ker so »oprali oblačila svoja in jih pobelili v krvi Jagnjetovi«, so razglašeni za pravične in bodo preživeli ‚veliko stisko‘. (Razodetje 7:14; Jakob 2:23, 25) Dotlej pa bodo svoje maziljene družabnike posnemali v tem, da se bodo pazili, da jih ne bi Babilon Veliki kakor koli onesnažil.

27. a) Kaj pomembnega bo ‚raslo‘ med tisočletno vlado? b) Kako pravičnost že danes raste med ljudmi?

27 Današnji Jehovovi častilci so veseli, da lahko bivajo v duhovnem raju. Kmalu bodo zaživeli tudi v dobesednem raju. Z vsem srcem se že veselimo tega časa, ki je tako živo opisan v sklepni vrstici 61. poglavja Izaijeve knjige: »Kakor namreč zemlja rodi svoje rastline in kakor vrt poganja setev svojo, tako stori Gospod Jehova, da bo rasla pravičnost in hvala pred vsemi narodi.« (Izaija 61:11) Zemlja bo med Kristusovo tisočletno vlado okusila, kako bo »rasla pravičnost«. Ljudje bodo zmagoslavno vzklikali in pravičnost se bo raztezala do konca zemlje. (Izaija 26:9) Vendar pa nam ni treba čakati na ta veličastni dan, da bi lahko izrazili hvalo pred vsemi narodi. Pravičnost že danes raste med milijoni, ki slavijo Boga nebes in razglašajo dobro novico o njegovem Kraljestvu. Vera in upanje nam že zdaj dajeta obilico razlogov, da se veselimo blagoslovov našega Boga.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 16 Besede iz Izaija 61:5 bi se lahko izpolnile v starih časih, saj so naravne Jude pri vračanju v Jeruzalem spremljali Nejudje in verjetno tudi pomagali obnavljati deželo. (Ezra 2:43–58) Vendar pa je videti, da se prerokba od 6. vrstice naprej nanaša samo na Božji Izrael.

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 323]

Izaija je moral judovskim ujetnikom oznaniti dobro novico

[Slika na strani 331]

Jehova je po letu 33 n. š. zasadil 144.000 ‚hrastov pravičnosti‘

[Slika na strani 334]

Na zemlji bo rastla pravičnost