Bophelo bja Mehleng ya Beibele—Morei wa Dihlapi

“Ge a sepela go bapa le Lewatle la Galilea [Jesu] a bona banna ba babedi bao e bego e le bana ba motho, Simone yo a bitšwago Petro le Andrea ngwanabo, ba theošetša lelokwa la go rea dihlapi ka lewatleng, gobane e be e le barei ba dihlapi. A re go bona: ‘Ntšhaleng morago, ke tla le dira barei ba batho.’”—MATEO 4:18, 19.

DIPEGO tša Diebangedi di bolela gantši ka dihlapi, go rea dihlapi le barei ba dihlapi. Ge e le gabotse, Jesu o dirišitše diswantšho tše dintši mabapi le go rea dihlapi. E bile seo ga se makatše! O feditše nako ya gagwe e ntši a ruta a le kgauswi le mabopo a Lewatle la Galilea goba a le moo. (Mateo 4:13; 13:1, 2; Mareka 3:7, 8) Letsha le le lebotse la meetse a se nago letswai ke la botelele bja mo e ka bago dikhilomithara tše 20 le bophara bja dikhilomithara tše 11. Go ka direga gore baapostola ba šupa ba Jesu—Petro, Andrea, Jakobo, Johane, Filipi, Thomase le Nathaniele—e ka ba e be e le barei ba dihlapi.—Johane 21:2, 3.

Go ba morei wa dihlapi go be go le bjang mehleng ya Jesu? Ke ka baka la’ng o sa ithute go se nene ka banna ba le ka mošomo wa bona? O tla nweletša tebogo ya gago go baapostola le go godiša kwešišo ya gago ka ditiro tša Jesu le diswantšho tša gagwe. Sa pele, ela hloko kamoo go bego go le ka gona go šoma Lewatleng la Galilea.

“Gwa Tsoga Khuduego e Kgolo Lewatleng”

Lewatle la Galilea le ka gare ga moedi o mogolo, gomme le dimithara tše 210 ka tlase ga tekanyo ya lewatle. Mabopo a lona a bapile le metheoga ya maswika, gomme ka leboa la lona ke Thaba e kgolo ya Heremone.  Ka dinako tše dingwe, diphefo tše di tonyago tša marega di be di baka maphoto a manyenyane. Moya o fišago wa selemo o be o foka godimo ga lewatle. Madimo a matla a be a tšutla go tšwa ditikologong tša dithabeng a sa lemogwe gomme bogale bja ona bo hlasela basesiši ba dikepe bao ba phatšago lewatleng. Jesu le barutiwa ba gagwe ba ile ba hlaselwa ke ledimo le swanago.—Mateo 8:23-27.

Barei ba dihlapi ba be ba sesa ka dikepe tša kota tšeo e ka bago e le tša botelele bja dimithara tše seswai le bophara bja dimithara tše pedi. Bontši bja dikepe tša bona di be di ena le kokwane le mathudi a swanago le phapoši moseleng wa sekepe. (Mareka 4:35-41) Dikepe tše tše tiilego eupša di sepela ka go nanya di be di kgona go emeletšana le diphefo tše matla tšeo di bego di kgoromeletša seila le kokwane ka lehlakoreng le lengwe mola boima bja lokwa bo di gogela ka lehlakoreng le lengwe.

Banna ba be ba laola sekepe ba diriša mahuduo a lego ka mahlakoreng a mabedi a sekepe. Banamedi ba sekepe e be e ka ba barei ba dihlapi ba seswai goba ba oketšegilego. (Mareka 1:20) Go oketša moo, mohlomongwe dikepe di be di rwala didirišwa le ditlabakelo, tše bjalo ka seila ya lešela la linene (1), thapo (2), mahuduo (3), tshetledi ya leswika (4), diaparo tše omilego tše borutho (5), mefago (Mareka 8:14) (6), diroto (7), mosamelo (Mareka 4:38) (8) le lokwa (9). Go ka direga gore ba be ba rwala diphaphami tše oketšegilego (10) gotee le dinweletši (11), ditlabakelo tša go lokiša (12) le dirumula (13).

“Ba Swara Dihlapi Tše Dintši Kudu”

Go swana le lekgolong la pele la nywaga, lehono mafelo a nago le dihlapi tše dintši a go rea Lewatleng la Galilea a kgauswi le melomo ya methopo e mentši ya meetse le ya dinoka tšeo di tšhelago ka lewatleng. Mafelong a bjalo, dimela di tsena ka lewatleng gomme di gogela dihlapi. E le gore ba sware dihlapi, barei ba mehleng ya Jesu ka dinako tše dingwe ba be ba šoma bošego ba diriša dirumula. Lebakeng le lengwe, ba bangwe ba barutiwa ba Jesu ba ile ba rea bošego ka moka ba se sware selo. Eupša letšatšing le le latetšego, ka taelo ya Jesu, ba ile ba lahlela malokwa a bona gape gomme ba swara dihlapi tše dintši moo ba nyakilego ba nweletša dikepe tša bona.—Luka 5:6, 7.

Ka dinako tše dingwe barei ba dihlapi ba be ba sesa meetseng a išago. Dikepe tše pedi di be di šoma mmogo mafelong a go rea. Banna ba be ba otlolla lokwa magareng ga dikepe; ke moka basesiši ba fehla ka matla gore dikepe di kopane, ba dutše ba goga lokwa leo le swerego dihlapi. Dikepe di a kopana, ke moka lokwa le a tswalela. Bjale barei ba dihlapi ba phagamiša lokwa ka dithapo tšeo di bofeletšwego dikhutlong tša lona, ke moka ba di gogela ka sekepeng. Go ka direga gore lokwa e be e le la botelele bja dimithara tša ka godimo ga tše 30 gomme go iša ga lona e le dimithara tše 2, e le la bogolo bjo bo lekanego go ka rea dihlapi tše dintši kudu. Morumo wa ka godimo o be o bofeletšwe diphaphami, gomme wa ka tlase o bofeletšwe dinweletši.  Barei ba dihlapi ba be ba lahlela lokwa la bona, ke moka ba le goga gape, ba dira se iri e nngwe le e nngwe.

Sehlopha sa barei ba dihlapi se be se diriša mokgwa o fapanego meetseng a sa išego. Sekepe se be se gogela karolo e nngwe ya lokwa ka lewatleng ke moka sa boela lebopong, gomme sa tswalelela dihlapi. Banna ba lego lebopong ba be ba goga lokwa, ba lahlela dihlapi lebopong gomme ba di kgetha. Ba be ba tsenya tšeo ba di nyakago ka dibjaneng. Tše dingwe ba be ba di rekiša moo di sa tšwa go rewa. Tše dintši tša tšona di be di omišwa le go nokwa ka letswai goba go bolokwa ka gare ga binika, ke moka tša bolokwa ka meruswing ya letsopa, gomme tša išwa Jerusalema goba dinageng dišele. Diphedi tšeo di se nago dikgapetla goba maphegwana, tše bjalo ka dikgoka, di be di tšewa e le tše sa hlwekago gomme di be di lahlwa. (Lefitiko 11:9-12) Jesu o be a šupa go mohuta wo wa go rea ge a be a swantšha “Mmušo wa magodimo” le lokwa gomme mehuta e fapafapanego ya dihlapi a e swantšha le batho ba lokilego gotee le ba babe.—Mateo 13:47-50.

Morei o tee o be a ka diriša thapo e nago le huku ya boronse. Goba o be a ka diriša lokwa le lenyenyane la go lahlelwa. E le gore a lahlele lokwa o be a swanetše go tsena ka meetseng, a sware lokwa letsogong la gagwe, ke moka a le lahlele ka meetseng. Lokwa leo la sebopego sa nkgokolo le be le phuruloga, ke moka la nwelela ka meetseng. Ge morei a atlegile, lokwa le be le boa le swere dihlapi tše sego kae ge a dutše a le gogela go yena ka thapo e lego bogareng bja lona.

Malokwa a be a bitša gomme go be go le thata go a hlokomela, ka gona banna ba be ba a diriša ka šedi. Morei o be a fetša nako ya gagwe e ntši a lokiša, a hlatswa le go omiša malokwa—mediro yeo a bego a e dira bofelong bja leeto le lengwe le le lengwe la go rea dihlapi. (Luka 5:2) Moapostola Jakobo le ngwanabo e lego Johane ba be ba dutše sekepeng sa bona ba lokiša malokwa a bona ge Jesu a be a ba laletša gore ba mo šale morago.—Mareka 1:19.

Hlapi yeo e bitšwago tilapia yeo e bego e atile e be e le gare ga mehuta e mentši ya dihlapi yeo e bego e tsongwa ke barei ba dihlapi ba lekgolong la pele la nywaga. Dihlapi tše di be di jewa ka mehla ke batho ba bantši ba Galilea, gomme Jesu mohlomongwe o ile a ja hlapi ye yeo e bego e le bose. Go ka direga gore o dirišitše dihlapi tša tilapia tše omišitšwego ge a be a dira mohlolo wa go fepa ba dikete ka dihlapi tše pedi. (Mateo 14:16, 17; Luka 24:41-43) Hlapi ya mohuta wo gantši e sesa e hupile ngwana wa yona ka ganong. Lega go le bjalo, ge e ba e sa hupa ngwana wa yona, e ka hupa leswikana, goba tšhelete e phadimago ya tšhipi yeo e e topilego botlaseng bja lewatle.—Mateo 17:27.

Lekgolong la pele la nywaga, barei ba dihlapi ba atlegilego ba be ba sa fele pelo, ba šoma ka thata, e bile ba ikemišeditše go kgotlelela mathata ge ba dutše ba katanela go hwetša moputso wa mošomo wa bona. Bao ba amogetšego taletšo ya Jesu ya gore ba mo tlatše modirong wa go dira barutiwa ba be ba swanetše go ba le dika tše bjalo ge e ba ba be ba nyaka go ba “barei ba batho” ba atlegilego.—Mateo 28:19, 20.

[Seswantšho go letlakala 19]

(Bona kgatišo)