Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ke ka Baka la Eng o Swanetše go Kgahlegela Mehlolo?

Ke ka Baka la Eng o Swanetše go Kgahlegela Mehlolo?

Ke ka Baka la Eng o Swanetše go Kgahlegela Mehlolo?

“Ge e le gabotse, mehlolo e roba melao ya motheo ya thutamahlale.”—RICHARD DAWKINS, YO E KILEGO YA BA MOPROFESARA WA GO THUŠA BATHO GO KWEŠIŠA THUTAMAHLALE.

“Go dumela mehlolong ke mo go kwagalago ka mo go feletšego. Mehlolo ga e thulane le tumelo ya bodumedi, eupša ke dipontšho tša gore Modimo o rata tlholo, e bile o tšwela pele a dirišana le yona.”—ROBERT A. LARMER, MOPROFESARA WA FILOSOFI.

“NA O dumela mehlolong?” Bjalo ka ge ditsopolo tše di lego ka mo godimo di bontšha, batho ba na le dikgopolo tše di fapanego o šoro. Eupša wena o be o ka araba potšišo yeo bjang?

O ka dikadika go araba ka gore, “Ee, ke a dumela.” Mohlomongwe o bona eka go dira bjalo go tla bontšha gore o na le ditumelakhwele goba ga se wa rutega. Batho ba bantši ba ikwa ka tsela yeo.

Ka lehlakoreng le lengwe, o ka ba o kgodišegile gore mehlolo ruri e a direga. O ka ba o dumela mehlolong yeo e begilwego ka Beibeleng, e bjalo ka wa ge Moshe a be a aroganya Lewatle le Lehwibidu. O ka ba o dumela le gore mehlolo e a direga mo mehleng ya rena. Ge e le gabotse, pego ya morago bjale e utollotše gore “palo e kgolo ya badudi ba dinageng tša ka Bodikela—ka mohlala, dikotara tše tharo tša bao ba dulago United States le 38 lekgolong ya ba Brithania—e sa dutše e dumela mehlolong.” (The Cambridge Companion to Miracles, e ngwadilwego ke Graham H. Twelftree) Go oketša moo, ga se Bakriste feela bao ba dumelago mehlolong. Go ya ka Britannica Encyclopedia of World Religions, go dumela mehlolong “ge e le gabotse ke karolo ya madumedi ka moka.”

Goba o ka ba o le wa ba sehlopha sa boraro, bao ba ka arabago ka gore: “Ga ke tsebe, e bile ga ke na taba! Mehlolo ga e direge bophelong bja ka!” Ge e le gabotse, ke ka baka la’ng o swanetše go kgahlegela mehlolo?

Ela hloko boemo bjo: Akanya o ena le bolwetši bjo bo sa alafegego. Ge o be o ka bala ka makasineng o tumilego wa tša maphelo mabapi le sehlare seo se ka fodišago bolwetši bja gago, na o be o ka se holwe ke go fetša nakwana o katanela go dira nyakišišo ya ge e ba seo e le therešo? Ka mo go swanago, Beibele e holofetša gore kgauswinyane go tla direga mehlolo e itšego e makatšago. E tla kgoma bophelo bja motho yo mongwe le yo mongwe mo lefaseng. Na ga o bone go swanetše gore o tšee nakwana o katanela go nyakišiša ge e ba kholofetšo yeo e ka botwa?

Lega go le bjalo, pele re ka hlahloba gore mehlolo yeo ye e holofeditšwego ke efe, anke re arabeng dikganetšo tše tharo tše tlwaelegilego mabapi le mehlolo.

[Lepokisi go letlakala 3]

MOHLOLO KE ENG?

Ke tiragalo yeo e lego ka kua ga matla ka moka a tsebjago a batho le a tlhago gomme gantši go thwe e dirwa ke matla a itšego a phagametšego a tlhago.