Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

DONGO 16

Mesia a mapo̱

Mesia a mapo̱

Yehova a mabola ná Yesu ńa Nasaret embabe̱ ka Mesia a kakane̱no̱ be̱ibe̱i

MO̱ Yehova a wusa jóngwane̱ bato o jemba Mesia ńa dikaki e? Ē. Jombweye te̱ nje Loba a bolino̱. Lambo ka bebwea bene̱i ba mbu be ta be matomba, ombusa tilabe̱ la Betiledi ba eyem’a Bonahebe̱r. O mundi mu ta mu belabe̱ ná Nasaret o epas’a pongo a Galilea, eso̱mb’a muto e belabe̱ ná Maria e ta e kusa pe̱pe̱le̱ la betańsedi. Angel Gabriel e ta e po̱ye̱ mo̱ e langwea mo̱ ná Loba a me̱nde̱ bolane̱ ngiń’ao ń’ebolo, nika ńe nde edi ao e sangi o bola ná a ye muna mome to̱ ná a tano̱ a dia ndibe̱. Nu muna mome nde a ta ángame̱ne̱ be̱ Kiṅe̱ a kakane̱no̱ be̱ibe̱i, ńena nu me̱nde̱ die̱le̱ o bwindea! Nu muna a me̱nde̱ nde be̱ Muna Loba mo̱me̱ne̱, ńena longe̱ lao Loba a me̱nde̱ sumwa mo̱ o mo̱ń a tombe̱le̱ mo̱ o esal’a Maria.

Maria emea bola nika n’edube na sibise̱ la ńolo. Loba a lomno̱ ange̱l o bola ewand’ao, mot’a wedi nu belabe̱ ná Yose̱f, mbaki ná, deme̱ la Maria di wu nde na Loba, na mo̱ emea o ba mo̱. Le so̱ na di kwala na nje jombwea edinge̱ e makwalē̱ ná Mesia a ta nde ángame̱ne̱ yabe̱ o Betlehem e? (Mika 5:1) I son a mundi i ta i po̱to̱ na Nasaret lambo ka 140 ma kilometa.

Mudied’a Roma mō̱ a ta a bola doi ná bato be̱se̱ ba so̱ngo̱be̱le̱. E ta e baisabe̱le̱ ná moto te̱ a tilise̱ dina o mundi mao ma yabe̱. Nde ye̱ne̱ne̱ ná Yosef na Maria ba yabe̱ nde o Betlehem, na nika Yosef ālane̱ munj’ao nu ta deme̱ o wo. (Lukas 2:3) Maria a ya o eye̱mek’a ndabo a wo̱si a ne̱nge̱le̱ muna o eboki. Loba a loma jita la ange̱l o langwea dibo̱to̱ la batatedi di ta o eyidi ná, nu muna nu yabe̱ e nde Mesia ńa dikaki to̱so̱ Kristo.

Ombus’a póndá bato bape̱pe̱ ba ta bángame̱ne̱ bola mboṅ ná Yesu nde e Mesia ma dikaki. Muto̱pe̱ bedinge̱ Yesaya a se̱le̱ bīse̱ ná moto a me̱nde̱ busa o boṅsane̱ ngea ońol’a ebol’a mweńa a Mesia. (Yesaya 40:3) Nu moto a ta nde Yohane Mudubisedi. Póndá e̱nno̱ Yesu, na mo̱ a kwala ná: “Ombwa Muna mudo̱ngi ńa Loba, nu masumwē̱ bobe ba wase.” Na bókwedi ba Yohane bō̱ ba bupe̱ Yesu dibokime̱ne̱. Mō̱ ńabu a kwala ná: “Di maso̱ Mesia.”​—Yohane 1:29, 36, 41.

Mboṅ ipe̱pe̱ i ta. Nipóndá Yohane a dubise̱no̱ Yesu, Yehova mo̱me̱ne̱ a to̱pi la mo̱ń a kwala ná: “Nun nde e Mun’am ńa ndolo na do̱lisane̱no̱.” (Mateo 3:​16, 17) Mesia ńa dikaki la be̱ibe̱i a mapo̱!

Njik’a póndá a po̱ino̱ e? O mbu ma 29 P.A., na te̱ite̱i o póndá ńená be 483 ba mbu Daniel a se̱le̱no̱ bīse̱ be po̱ino̱ o su. Ē, nika e ta so̱ nde mboṅ ni me̱ne̱ne̱, ni si be̱n muka ná Yesu nde e Mesia to̱so̱ Kristo. Njik’a mwe̱ndi so̱ a tano̱ ángame̱ne̱ langwa póndá a tano̱ o wase e?

—Nika e se̱medi o Mateo epasi 1 nate̱na 3; Marko epasi 1; Lukas bepasi 2; Yohane epasi 1.