Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

JOKWA DI LONDE̱ MABA

Bibe̱l​—Kalati ni wu na Loba

Bibe̱l​—Kalati ni wu na Loba

1, 2. Ońola nje Bibe̱l ńeno̱ jabea la Loba di makwangwe̱le̱ mulema e?

NE̱NI o masengano̱ o mulema ke̱ diko̱m di boli wa jabea o ponda o s’enganno̱ mo̱ lambo e? We musunga o tele̱ di dibomba, we pe̱ muńe̱nge̱ ná diko̱m lo̱ngo̱ lo̱nge̱le̱ wa. O matimbise̱le̱ mo̱ masoma ońola jabea lao.

2 Bibe̱l ńe nde jabea di wu na Loba. E malangwea biso̱ mambo di titino̱ ná di so̱ wuma ipe̱pe̱ to̱ iwo̱. K’eyembilan, e malangwea biso̱ ná Loba a weki mo̱ń, wase, mom’a boso na mut’a boso. E mabola biso̱ bete̱sedi be mongwane̱ ke̱ di be̱n mitakisan. O Bibe̱l nde di mokwano̱ ne̱ni Loba a me̱nde̱no̱ londise̱ mwano mao ma timbise̱le̱ wase wum’a boja ya bwam. Bibe̱l ńe nde jabea di makwangwe̱le̱ mulema!

3. Nje jokwa lo̱ngo̱ la Bibe̱l di me̱nde̱no̱ jokwe̱le̱ wa e?

3 Nika weno̱ o jokwa Bibe̱l, o me̱nde̱ so̱ ná Loba a mapula ná o be̱ diko̱m lao. Nika o mabengano̱ jokwa bia mo̱, nika pe̱ nde mulatako mańu mu mabatano̱ be̱ batabata.

4. Nje e mubise̱ wa jombwea Bibe̱l e?

4 Bibe̱l e mátukwabe̱ o lambo ka 2 600 la leme̱, lokoli la lodun la Bibe̱l pe̱ lo mábusisabe̱. Buka na 90 ma bato omo̱ń’ebwea be ná ba langa Bibe̱l o eyem’abu ya bwambo. Woki te̱, buka na edun ewo̱ ya bato ba makusa Bibe̱l! Na mbale̱, kalati to̱ po̱ nipe̱pe̱ ni buki Bibe̱l e titi.

5. Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná Bibe̱l ‘e wu nde na mudī ma Loba’ e?

5 Bibe̱l ‘e wu nde na mudī ma Loba.’ (Langa 2 Timoteo 3:16.) Nde bō̱ be ná ba dutea ná, ‘Nika Bibe̱l e tilabe̱no̱ nde na bato, ne̱ni so̱ e wuno̱ na Loba e?’ Bibe̱l e mabola jalabe̱ ná: “Bato ba ta nde ba tutabe̱le̱ [to̱so̱, diabe̱le̱] na mudī-musangi o to̱po̱ o doi la Loba.” (2 Petro 1:21) Ye nde ka sango ebolo nu mabole̱ mutiled’ao doi ná a tile leta. Nja ńe mbondo a di leta e? Sango ebolo, seto̱ mutiledi. Mulemlem pe̱ nde Loba eno̱ Mbondo a Bibe̱l, seto̱ bato a bolane̱no̱ o tila mo̱. Loba a die̱le̱ babo̱ o tila mo̱nge̱le̱ mao. Na mbale̱, Bibe̱l ńe nde “eyal’a Loba.”​—1 Tesalonika 2:13; ombwa Maki 2.

BIBE̱L ŃE TE̱ITE̱I

6, 7. Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná Bibe̱l ńe nde jo̱nge̱le̱ diwo̱ e?

6 Bibe̱l e tilabe̱ o pámbo a ponda ńa buka na 1 600 ba mbu. Batiledi bao ba ta longe̱ o ńo̱ṅo̱n ye diwengisan. Bō̱ ba ta bato boko jita, bō̱ pe̱ ba si ta bokwa. K’eyembilan, mō̱ ńabu a ta nde do̱kita. Bape̱pe̱ ba ta nde bapo̱nge̱ myōnda, bato ba musombo, batate̱ byembe, bato̱pedi ba mudī, bakaisedi, na kiṅe̱. To̱ná batiledi ba tano̱ ńai na ńai, mongo ma Bibe̱l me̱se̱ me nde jo̱nge̱le̱ diwo̱. Kalat’ao to̱ po̱ e si to̱pi diwengisan na nine̱. *

7 Bepasi baboso ba Bibe̱l be matele̱ye̱ ne̱ni ndutu e botedino̱ o nin wase, besukan pe̱ be malangwea biso̱ ne̱ni Loba a me̱nde̱no̱ bo̱le̱ yi ndutu tongwea na timbise̱le̱ wase paradisi. Bibe̱l e mato̱pea ońola lokoli na lokoli la mimbu ma myango ma mbel’a moto. E malee̱le̱ pe̱ ná mwano ma Loba mu malonda o ponda ye̱se̱.

8. Bola byembilan be malee̱le̱ ná Bibe̱l ńe te̱ite̱i o mabie̱ ma wase.

8 Bibe̱l e si tilabe̱ o jokwe̱le̱ dibie̱ la wase to̱so̱ o be̱ kalat’esukulu, nde ńe te̱ite̱i ponda ye̱se̱ ke̱ e mato̱pea ońola dibie̱ la wase. Nika nde di mengane̱no̱ kalati ni wu na Loba. K’eyembilan, kalat’a Levitiko e be̱n bediedi ba Loba jombwea ne̱ni Bonaisrael ba tano̱ bangame̱n jeka maboa ná ma si lańa. Nika e tilabe̱ etum a ponda oboso ná bato ba mabe̱ne̱ so̱ṅtane̱ la ne̱ni no̱k’a bobe i mabolano̱ maboa. Bibe̱l e mokwe̱le̱ pe̱ ná te̱ite̱i ná wase e paname̱ nde omo̱ń a to̱ lambo. (Hiob 26:7) Ponda pe̱ jita la bato di tano̱ lo̱nge̱le̱ ná wase e bapame̱, Bibe̱l e ta e mákwala ná wase ńe nde te̱ngiledi.​—Yesaya 40:22, NW.

9. Nje be̱ la mbale̱ la batiledi ba Bibe̱l di mongwane̱no̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ e?

9 Bibe̱l ńe te̱ite̱i o ponda ye̱se̱ e makwaleano̱ jombwea myango. Nde jita la kalat’a myango di titi te̱ite̱i o mambo me̱se̱, ońolana batiledi ba si ta mbale̱. K’eyembilan, ponda iwo̱, ba wuti ne̱ni matumba mabu ma bukabe̱no̱ o bila. O diwengisan, batiledi ba Bibe̱l ba ta mbale̱, ba lango nate̱na mo̱me̱ne̱ bukabe̱ la Israel o bila. Ba tili pe̱ jombwea mawuse̱ ma babo̱me̱ne̱. K’eyembilan, o kalat’a Miso̱ngi, Mose a malangwea biso̱ ná a boli diwuse̱ dinde̱ne̱, na ná Loba a ko̱kise̱ mo̱ ońola nika. (Miso̱ngi 20:2-12) Be̱ la mbale̱ la batiledi ba Bibe̱l di malee̱le̱ ná e wu nde na Loba. Nika e mapula kwala ná je ná di lakisane̱ Bibe̱l.

KALATI NI LONDI NA MOME̱LE̱ MA BWAM

10. Ońola nje mome̱le̱ ma Bibe̱l ma mongwane̱no̱ biso̱ we̱nge̱ e?

10 Bibe̱l e wu nde ‘na mudī ma Loba,’ ńe pe̱ “muse̱ṅ ońola belēdi, ońola bola la misan, ońola jome̱le̱.” (2 Timoteo 3:16) E, mome̱le̱ ma Bibe̱l ma mongwane̱ biso̱ we̱nge̱. Yehova a bi ne̱ni di wekabe̱no̱, ońola nika a maso̱ṅtane̱ mo̱nge̱le̱ masu na besengedi basu ba teten. A bi biso̱ buka nje di bino̱ biso̱me̱ne̱, a mapula pe̱ ná di be̱ bonam. A bi nje ye bwam na nje ye bobe ońol’asu.

11, 12. (a) Njika jome̱le̱ la bwam Yesu a bolino̱ o kalat’a Mateo bepasi 5 nate̱na 7 e? (b) Nje epe̱pe̱ Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

11 O kalat’a Mateo, bepasi 5 nate̱na 7, di malanga oten mome̱le̱ me bwam jita mena Yesu a bolino̱ jombwea ne̱ni be̱ bonam, ne̱ni be̱ne̱ mulatako ma bwam na bane̱, ne̱ni kane̱, na ne̱ni be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ la bwam jombwea mo̱ni. To̱ná a bolino̱ man mome̱le̱ ye lambo ka 2 000 la mbu we̱nge̱, ma dia ma be̱n ngińa, ma dia pe̱ ma mongwane̱ o nin pond’asu.

12 O Bibe̱l, Yehova a mokwe̱le̱ pe̱ biso̱ bete̱sedi be mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ longe̱ la ndabo a mbia la bwam, o be̱ ngińa o ebolo, na o ja pe̱ na musango na bane̱. Bete̱sedi ba Bibe̱l be ná bongwane̱ biso̱ o ponda ye̱se̱, e be̱ to̱ njika pat’a moto jeno̱, o to̱ njik’ekombo di maso̱be̱no̱, na o to̱ njika ndutu di be̱nno̱.​—Langa Yesaya 48:17; ombwa Maki 3.

WE NÁ O LAKISANE̱ BEDINGE̱ BA BIBE̱L

Mutiled’a Bibe̱l Yesaya a bīse̱ ná Babilon e me̱nde̱ o bukabe̱

13. Yesaya a bīse̱ nde ná nje e me̱nde̱ po̱ye̱ mundi ma Babilon e?

13 Jita la bedinge̱ ba Bibe̱l be mákusa belondisedi. K’eyembilan, Yesaya a ta a bīse̱ ná Babilon e me̱nde̱ o bulabe̱le̱. (Yesaya 13:19) A nande̱le̱ ná te̱ite̱i ne̱ni mundi mu me̱nde̱no̱ bukabe̱. Mu mundi mu ta mu dingabe̱le̱ na mo̱mbe̱ mande̱ne̱ na mo̱pi. Nde Yesaya a se̱le̱ bīse̱ ná mo̱pi mu me̱nde̱ banjisabe̱, mo̱mbe̱ pe̱ ma me̱nde̱ dia telame̱. Bato ba bwemba pe̱ ba dumba mundi esibe̱ jana. Yesaya a bīse̱ pe̱ nate̱na mo̱me̱ne̱ ná Babilon e me̱nde̱ nde o bukabe̱ na moto nu belabe̱ ná Kores.​—Langa Yesaya 44:27–45:2; ombwa Maki 4.

14, 15. Ne̱ni eding’a Yesaya e kusino̱ belondisedi e?

14 Bebwea ba mbu beba ombusa tilabe̱ la yen edinge̱, nde mulo̱ṅ ma bwemba mu po̱ino̱ o janane̱ Babilon. Nja nu ta nu die̱le̱ mu mulo̱ṅ e? Ka nje te̱ edinge̱ e kwalino̱, Kores, kiṅ’a Persia nde a ta a die̱le̱ mo̱. Ponda e ta e mápo̱ ná edinge̱ e londe o mususu mao mwe̱se̱.

15 O bo bulu ba bwemba, bato ba Babilon ba ta ba bolise̱ ndema. Ba ta mbaki ná mbeu a ńolo to̱ po̱ e titi ná e ko̱ye̱ babo̱, kana ba tano̱ ba tatabe̱ na bebapa ba bedima basame̱, nikame̱ne̱ pe̱ na mo̱pi. Nde o yen’epas’a mundi, Kores na milo̱ṅ mao ma bila ba ta ba pula musima o sibise̱ dime̱ne̱ la madiba ma mo̱pi. Mo̱pi mu banji eyeka ńai ńena bato ba bila ba Persia ba dangono̱ oteten ao. Nde ne̱ni milo̱ṅ mi wusano̱ o kata bedima ba Babilon e? Ka nje te̱ edinge̱ e to̱pino̱, mo̱mbe̱ ma mundi ma ta matelame̱, na bato ba bila ba dumba mundi esibe̱ jana.

16. (a) Nje Yesaya a bīse̱no̱ jombwea kie̱le̱ ni maye̱ ńa Babilon e? (b) Ne̱ni di bino̱ ná eding’a Yesaya e timbi be̱ mbale̱ e?

16 Yesaya a bīse̱ ná Babilon e si me̱nde̱ pe̱ jabe̱ tomtom. A tili ná: “E si me̱nde̱ pe̱ jabe̱ tom, to̱ be̱ne̱ bato o ńo̱ṅo̱n na ńo̱ṅo̱n.” (Yesaya 13:20) Mo̱, nika e timbi be̱ mbale̱ e? Wuma Babilon e tano̱ e boka, nika ńe nde lambo ka 80 ma kilometa o mikondo ma mundi ma Bagdad, o Irak, embamba nde e mádie̱ oten. To̱ o nin we̱nge̱, moto to̱ mō̱ a si maja oten. Yehova a bumbise̱ Babilon “na dipapan la dibumbe [to̱so̱, la beńamsedi].”​—Yesaya 14:22, 23. *

Bembamba ba Babilon

17. Ońola nje jeno̱ ná di lakisane̱ makaki ma Loba me̱se̱ e?

17 Kana jita la bedinge̱ ba Bibe̱l be mákusano̱ belondisedi, nika e mapula kwala ná je ná di lakisane̱ nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea kie̱le̱ ni maye̱. Je ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ londise̱ dikaki lao la timbise̱le̱ wase  paradisi. (Langa Miso̱ngi 23:19.) Na mbale̱, di be̱n dipita la “longe̱ la bwindea lena Loba nu si mato̱pe̱ lobango a kakanno̱ nate̱na koba na ngindi.”​—Tito 1:2. *

BIBE̱L ŃE NÁ E TUKWA LONGE̱ LO̱NGO̱

18. Nje Paulo a kwalino̱ jombwea “eyal’a Loba” e?

18 Joko ná kalati nipe̱pe̱ to̱ po̱ ńe ka Bibe̱l e titi. Mongo mao me̱se̱ me nde jo̱nge̱le̱ diwo̱, ńe pe̱ te̱ite̱i o ponda ye̱se̱ e mato̱peano̱ jombwea mabie̱ ma wase na myango. E mabola pe̱ biso̱ mome̱le̱ ma bwam; e be̱n pe̱ bedinge̱ jita be mákuse̱ belondisedi. Nde Bibe̱l e mabola buka nika. Ńamuloloma Paulo a tili ná: “Eyal’a Loba ye longe̱ na ngińa.” Nje nika e mapulano̱ o kwala e?​—Langa Bonahebe̱r 4:12.

19, 20. (a) Ne̱ni Bibe̱l e mongwane̱no̱ wa o bia nja weno̱ e? (b) Ne̱ni weno̱ ná o timbise̱le̱ masoma ońola jabea la Bibe̱l e?

19 Bibe̱l ńe ná e tukwa longe̱ lo̱ngo̱. Ńe ná ńongwane̱ wa o bia nja weno̱ ná te̱ite̱i. Ńe ná ńongwane̱ wa o so̱ṅtane̱ mo̱nge̱le̱ na besengedi bo̱ngo̱ ba mulema ba njiba. K’eyembilan, je ná jo̱nge̱le̱ ná di to̱ndi Loba. Nde ná di lee̱le̱ ná di to̱ndi mo̱, jangame̱ne̱ o we̱le̱ o ebolo nje Bibe̱l e makwalano̱.

20 Na mbale̱, Bibe̱l ńe nde kalati ni wu na Loba. A mapula ná o lange mo̱, wokwe mo̱, o to̱nde pe̱ mo̱. Timbise̱le̱ masoma ońola di jabea, o benge pe̱ o jokwa mo̱. Na nika nde o me̱nde̱no̱ o so̱ṅtane̱ mwano ma Loba ońola bato. O jokwa di bupe̱, di me̱nde̱ bata jokwa jombwea mu mwano.

^ par. 6 Bato bō̱ ba makwala ná mongo ma Bibe̱l me̱se̱ ma titi jo̱nge̱le̱ diwo̱, nde nika e titi mbale̱. Ombwa jokwa 7 la kalati La Bible: Parole de Dieu ou des hommes? ni busisabe̱ na Mboṅ a Yehova.

^ par. 16 Yete̱na o mapula bata jokwa jombwea bedinge̱ ba Bibe̱l, we ná o langa mapapa 27-29 ma kalati nisadi Un livre pour tous, ni busisabe̱ na Mboṅ a Yehova.

^ par. 17 Beńamsedi ba Babilon be nde eding’a Bibe̱l ewo̱ e timbi o be̱ mbale̱. We ná o so̱ bedinge̱ bepe̱pe̱ jombwea Yesu Kristo o Maki 5.