Skip to content

Al lo konteni

BIOGRAFI

Nou ti eksperyans labonte ekstraordiner Bondye dan plizyer fason

Nou ti eksperyans labonte ekstraordiner Bondye dan plizyer fason

LER i ti en zenn onm, mon papa ki apel Arthur ti anvi vin en paster dan legliz Metodis, me i ti sanz son nide apre ki i ti’n lir piblikasyon bann Etidyan Labib e konmans asosye avek zot. An 1914, mon papa ti batize a laz 17 an. Pandan Premye Lager Mondyal, i ti ganny lord pour fer servis militer, me i ti refize al lager. Alor, i ti ganny kondannen dis mwan dan Prizon Kingston Ontario, Kanada. Ler i ti ganny large i ti vin en kolporter, ki konmela nou apel pionye ordiner.

An 1926, mon papa ti marye avek Hazel Wilkinson. Manman Hazel ti ganny laverite an 1908. Mon ti ne le 24 Avril, 1931, dezyenm parmi kat zanfan. Mon papa ti kontan e respekte Labib. I ti ansenny nou pour fer parey. Ladorasyon Zeova ti sa keksoz pli enportan dan nou lavi. Nou ti regilyerman pres kaz an kaz konman en fanmir.Akt 20:20.

PAREY MON PAPA, MON TI FER PIONYE E PA TI PRAN PAR DAN ZAFER POLITIK

An 1939, Dezyenm Lager Mondyal ti konmanse. Son lannen apre, travay Temwen Zeova ti ganny enterdi Kanada. Bann zanfan lekol ti bezwen salye paviyon e sant lim nasyonal dan laklas. Ordinerman bann ansenyan ti les mwan ek mon ser Dorothy sorti dan laklas ler zot ti pe fer sa. Me en zour, mon ansenyan ti esey anbaras mwan par dir ki mon en kapon. Apre lekol, plizyer kanmarad lekol ti atak mwan e zet mwan ater. Sa ti zis fer mwan pli determinen pour “obei Bondye plito ki zonm.”Akt 5:29.

Zilyet 1942, ler mon ti annan 11 an, mon ti ganny batize dan en tenk delo lo en laferm. Pandan vakans e ler ti napa lekol mon ti kontan fer sa ki konmela nou apel pionye asistan. I ti annan en lannen kot mwan ek trwa lezot frer ti al dan nor Ontario pour pres avek bann zonm ki koup pye dibwa.

Le 1 Me, 1949, mon ti konmans fer pionye ordiner. Mon ti ganny envite pour ede dan travay konstriksyon kot biro brans Kanada e pli tar mon ti vin en Betelit laba. Mon ti ganny anvoye pour travay dan lenprimri kot mon ti aprann pour servi en flatbed press. Mon rapel travay tou lannwit pour plizyer semenn pour enprim bann trak lo persekisyon pep Zeova Kanada.

Apre mon ti al travay dan Departman Servis. Mon ti ganny demande pour entervyou bann pionye ki ti pe al servi Quebec, kot ti annan persekisyon sever. Enn parmi sa bann pionye ti Mary Zazula sorti Edmonton, Alberta. Son paran ti manm Legliz Ortodoks. Ler Mary ek son frer ti refize aret etidye Labib, zot paran ti met zot deor. Mary ek son frer ti batize Zen 1951 e sis mwan pli tar zot ti konmans fer pionye. Pandan entervyou, mon ti vwar ki Mary ti kontan Zeova bokou. Mon rapel mon ti pe mazinen ki i ti sa fiy ki mon ti a kontan marye avek. Nef mwan pli tar, le 30 Zanvye 1954, nou ti marye. En semenn apre maryaz, nou ti ganny envite pour ganny formen pour fer travay rezyonal. Pour de-z-an, nou ti fer travay rezyonal dan nor Ontario.

Anmezir ki travay predikasyon ti ogmante, nou ti bezwen plis misyonner. Nou ti mazinen ki si nou ti kapab sirviv Kanada kot i fer vreman fre liver ek son ta moustik pandan lete, nou ti pou kapab sirviv nenport landrwa. Nou ti asiste vennsetyenm laklas Lekol Gilead e nou ti ganny nou diplonm Zilyet 1956. An Novanm nou ti dan nou nouvo landrwa reste, Brezil.

TRAVAY MISYONNER BREZIL

Ler nou ti ariv Brezil, nou ti konmans aprann langaz Portige. O konmansman, nou ti aprann bann fason senp lo konman pour konmans en konversasyon. Apre, nou ti memoriz en senp prezantasyon pour ofer magazin. Ler nou ti dan predikasyon, nou ti zwenn en madanm ki ti demontre lentere. Nou ti’n deside ki si en met lakour i demontre lentere nou ti pou lir en verse Labib ki koz lo ki mannyer lavi pou ete anba Rwayonm Bondye. Alor, mon ti lir Revelasyon 21:3, 4, apre sa mon ti tonm sek! Mon pa ti ankor abitye avek sa klima so e imid. Lasaler ti kontinyen vin en defi pour mwan.

Nou ti ganny anvoye konmans misyonner dan lavil Campos. Ozordi i annan 15 kongregasyon laba, me ler nou ti’n fek ariv laba, i ti annan zis en pti group izole dan sa lavil. I ti osi annan en lakaz misyonner e kat ser, Esther Tracy, Ramona Bauer, Luiza Schwarz ek Lorraine Brooks (aprezan i apel Lorraine Wallen). Travay ki mon ti annan pour fer kot lakaz misyonner ti pour ede lav bann lenz ek anmas dibwa pour kwi manze. En Lendi swar, apre letid Latour Veyer, Mary ti pe repoze lo sofa e son latet ti lo en kousen. Nou ti pe koz lo konman nou lazournen ti’n pase. Ler Mary ti leve, en serpan ti sorti anba sa kousen. Nou ti panik me finalman mon ti arive touy sa serpan.

Apre enn an ki nou ti’n aprann langaz Portige, nou ti konmans fer travay rezyonal. Nou ti servi dan bann landrwa kot ti napa elektrisite. Nou ti dormi lo nat e nou ti voyaz dan saret. En fwa nou ti voyaz dan tren pour al dan en lavil ki ti dan bann montanny pour ki nou kapab pres dan en landrwa izole. Laba, nou ti lwe en apartman. Biro brans ti anvoy nou 800 magazin pour servi dan predikasyon. Nou ti bezwen ale vini kot lapos pour al sers sa bann bwat magazin.

An 1962, Lekol Minister Rwayonm ti ganny fer dan plizyer landrwa Brezil. Mon ti ganny anvoye mon tousel pour al fer sak lekol, enn apre lot. Mon ti ansenny bann laklas Manaus, Belém, Fortaleza, Ricife ek Salvador. Ler mon ti Manaus, mon ti organiz en lasanble distrik dan en opera house popiler. Vi ki gro lapli ti’n tonbe, ti napa ase delo prop pour bwar e nou ti napa en bon landrwa kot bann frer ek ser ti pou kapab pran zot repa pandan lasanble. Mon ti eksplik en zofisye militer nou problenm. I ti fer laranzman pour nou ganny ase delo pandan lasanble antye. I ti osi fer bann solda mont de gran latant ki nou ti servi konman lakwizin ek lasal a manze.

Pandan ki mon pa ti la, Mary ti pres dan en teritwar biznes kot personn pa ti enterese pour koz lo Labib. Bann dimoun laba ti sorti Portigal e ti vin Brezil zis pour fer larzan. Mary ti byen dekouraze e i ti dir son bann zanmi, “Sa dernyen landrwa ki mon ti pou anvi ale i Portigal.” En pti pe letan apre sa, nou ti ganny en let. I ti en lenvitasyon pour al servi Portigal, en landrwa kot travay predikasyon ti enterdi. Mary ti dan sok! Me nou ti aksepte pour al Portigal.

NOU RESPONSABILITE PORTIGAL

Nou ti ariv Lisbon Portigal Out 1964. Lapolis sekre ti pe fer lavi nou bann frer ek ser difisil laba. Alor, nou ti vwar li pli saz pour pa kontakte bann frer ler nou ti’n fek arive. Ler nou ti’n fek arive nou ti lwe en lasanm. Apre ki nou ti’n ganny nou viza, nou ti lwe en apartman. Apre senk mwan, nou ti kapab kontakte bann frer kot biro brans. A la fen de fen nou ti kontan pour kapab asiste en renyon!

Vi ki nou travay ti enterdi, bann Lasal Rwayonm ti fermen e renyon kongregasyon ti ganny fer dan lakaz bann frer. Zot lakaz ti souvan ganny fouye par lapolis. Plizyer santenn frer ek ser ti ganny anmennen kot bann stasyon lapolis pour ganny kestyonnen. Bann gard pa ti tret zot byen e ti esey fors zot pour devwal non bann frer responsab. Alor, pour protez kanmarad, bann frer ti aret apel kanmarad par sinyatir, zot ti zis servi non.

Nou bann souvenir dan sa 60 an dan servis Zeova i annan gran valer pour nou

Nou bi prensipal se pour fer sir ki nou bann frer i ganny bann piblikasyon ki ti pou ed zot andire. Mary ti tip bann lartik letid ek lezot lartik lo en kalite papye spesyal. Apre, sa papye ti ganny servi konman en stencil pour fer en kantite kopi pour bann frer gannyen.

DEFANN SA BON NOUVEL ANKOUR

An Zen 1966 en ka enportan ti pas ankour Lisbon. Tou sa 49 manm kongregasyon Feijó ti ganny akize konmkwa zot ti rasanble ilegalman dan lakaz en dimoun. Pour prepar zot avan ki zot al ganny zize, mon ti pretann ki mon ti sa avoka ki ti pou prouve ki bann frer i koupab. Me parey nou ti pe ekspekte, nou ti perdi sa ka. Tou sa 49 frer ek ser ti ganny kondannen pour 45 zour a senk mwan edmi dan prizon. Me sa ka ti osi en gran temwannyaz, sirtou ler nou avoka ti sit parol Gamalyel dan Labib ler nou ti pe ganny zize. (Akt 5:33-39) Sa ka ti osi ganny raporte dan medya. Nou ti byen kontan ler nou avoka ti konmans etidye e asiste renyon.

Desanm 1966, mon ti ganny apwente sirveyan Biro Brans e mon ti pas bokou letan dan travay lo bann zafer ki konsern lalwa. Nou ti fer tou sa ki nou ti kapab pour etabli drwa legal ki Temwen Zeova i kapab pratik zot relizyon libreman Portigal. (Filipyen 1:7) Finalman, le 18 Desanm, 1974, nou drwa ti legalman ganny aprouve. Frer Nathan Knorr ek Frer Frederick Franz ti sorti biro prensipal Temwen Zeova pour vin pran par dan nou lazwa. Nou ti annan en renyon inoubliyab Oporto ek Lisbon kot 46,870 dimoun ti asiste.

Zeova ti osi fer travay predikasyon ogmante dan bann zil kot dimoun i koz Portige, tel parey Azores, Cape Verde, Madeira ek São Tomé and Príncipe. Vi ki lakantite Temwen ti ogmante, nou ti bezwen en pli gran biro brans. Apre ki i ti’n ganny konstrir, Frer Milton Henschel ti fer diskour dedikasyon le 23 Avril, 1988. I ti annan 45,522 frer ek ser ki ti asiste e i ti annan 20 frer ki ti’n deza fer travay misyonner Portigal ki ti’n retournen pour sa dedikasyon.

NOU TI APRANN AVEK BANN FRER FIDEL

Diran bann lannen, nou de Mary nou ti kontan pour aprann avek bann frer fidel. Par egzanp, ler mon ti pe travay ansanm avek Frer Theodore Jaracz lo en vizit zòn, mon ti aprann en leson enportan. Sa biro brans ki nou ti pe al vizite ti annan en gro problenm e Konmite Biro Brans ti’n fer tou sa ki i ti kapab pour ede. Zot ti sagren ki zot pa ti kapab fer plis pour ede. Alor, Frer Jaracz ti konsol zot e i ti dir: “In ler pour les lespri sen fer son travay.” Mon pa pou oubliy sa ki Frer Franz ti dir mwan plizyer lannen pase ler nou de Mary ti pe vizit Brooklyn. En group nou ti demann li konsey. I ti dir nou: “Mon rekomann zot: Reste atase avek parti lorganizasyon Zeova ki lo later dan botan ek movetan. I sa sel lorganizasyon ki pe fer sa travay ki Zezi ti demann son bann disip pour fer, pres sa bon nouvel lo Rwayonm Bondye!”

Wi, pres lo Rwayonm Bondye in donn nou bokou lazwa. Nou osi annan bann bon souvenir konsernan tou sa bann vizit zòn ki nou’n fer dan lemonn antye. Nou ti kontan pour zwenn bann serviter Zeova diferan laz e pour rasir zot ki zot servis i ganny byen apresye. Nou ti toultan ankouraz zot pour kontinyen servi li.

En kantite lannen in pase e nou tou le de nou dan nou 80 an. Mary i annan diferan problenm lasante. (2 Korentyen 12:9) Nou ti’n osi pas atraver lezot leprev. Sa bann leprev in ranforsi nou lafwa e in fer nou pli determinen pour gard nou lentegrite avek Zeova. Ler nou mazin tou sa bann lannen dan servis Zeova, nou konnen ki i’n beni nou avek son labonte ekstraordiner dan plizyer fason. *—Vwar not anba lo paz.

^ par. 29 Ler sa lartik ti pe ganny prepare pour ganny pibliye, Douglas Guest ti mor fidel avek Zeova le 25 Oktob, 2015.