1, 2. Ri xuʼän Tony pa rukʼaslemal, ¿achkë rubʼanik nukʼüt chqawäch chë nqkowin nqajäl qanaʼoj?

TONY, jun kʼajol ri xa xuʼ wä rkʼë ruteʼ xkʼïy wä. Ryä kan itzel wä ri ru-calificaciones pa tijobʼäl y ma nrajoʼ ta wä chik nbʼä. Pa taq sábados y domingos xa xuʼ wä kikʼë rachiʼil njeʼ wä o nbʼä wä pa cine. Ma kan ta itzel wä runaʼoj chqä ma nutäj ta drogas, ye kʼa achiʼel ta majun rubʼeyal rukʼaslemal chqä ma kan ta nunmaj we kantzij chë kʼo Dios. Taq 14 wä rujunaʼ, xtamaj kiwäch jun kʼulaj Testigos y xutzjoj chkë achkë ri ma kan ta yerunmaj chqä ri rukʼutunïk. Ri Testigos riʼ xkiyaʼ re kaʼiʼ folletos reʼ che rä: El origen de la vida chqä ¿Es la vida obra de un Creador?

² Taq ri Testigos xetzolin rkʼë, xkitzʼët chë Tony xujäl runaʼoj. Kan rkʼë ronojel ran xuskʼij kiwäch ri folletos y hasta xeqʼuchtäj pa ruqʼaʼ. Tony xuʼij chkë: «¡Kantzij chë kʼo Dios!». Chrij riʼ, xchäp rutjonïk chrij le Biblia y eqal eqal xutzʼët chë kʼo rma ri yojkʼäs. Chqä xok jun utziläj tijoxel pa tijobʼäl. Ri director kan xel rukʼuʼx rma ri najin nuʼän y xuʼij che rä: «Komä más jaʼäl anaʼoj y kan jaʼäl ri a-calificaciones. ¿Naʼän riʼ rma najin natjoj awiʼ kikʼë ri testigos de Jehová?». Y Tony xuʼij che rä chë jaʼ, y xutzjoj che rä ri najin nutamaj. Tony xuʼän graduar riʼ, y komä, ryä jun precursor regular chqä jun toʼonel pa congregación.  Chqä janina kiʼ rukʼuʼx rma kan yë Jehová ri rutataʼ (Salmo 68:5).

3. ¿Achkë pixaʼ nuyaʼ Jehová chkë ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ?

³ Ri xuʼän Tony nukʼüt chqawäch chë Jehová kan nrajoʼ yerutoʼ ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ. Ryä kan nrajoʼ chë rïx qʼopojiʼ kʼojolaʼ ninaʼ ri kantzij kiʼkʼuxlal. Rma riʼ nuyaʼ re pixaʼ reʼ chiwä: «Tnatäj kʼa ri Dios chawä komä ri kʼa yït akʼal na» (Eclesiastés 12:1). Chwäch le Ruwachʼulew ri yoj kʼo komä rkʼë jubʼaʼ kʼayewal nuʼän chiwäch niʼän riʼ, ye kʼa ma ntel ta chë tzij chë ma yixkowin ta. Rkʼë rutoʼik Jehová ütz xkixbʼä chpan jontir ikʼaslemal, ma xa xuʼ ta komä ri kʼa yïx akʼalaʼ na. Rchë más nqʼax chqawäch reʼ, tqatzʼetaʼ achkë xetoʼö ri israelitas rchë xekowin xeʼok apü chwäch ri ulew ri xutzüj Jehová chkë chqä achkë xyaʼö ruchqʼaʼ David rchë xkowin chrij Goliat.

4, 5. ¿Achkë naʼoj nuyaʼ qa chqawäch taq nqchʼobʼon chrij ri xkiʼän ri israelitas rchë xechʼakon chkij ri cananeos chqä taq David xchʼakon chrij Goliat? (Tatzʼetaʼ ri achbʼäl ye kʼo pä pa naʼäy che rä re tzijonem reʼ).

⁴ Taq ri israelitas ya yeʼok apü chwäch ri ulew ri tzujun wä chkë, Dios ma xuʼij ta chkë chë tkitjoj kiʼ rchë yeʼok utziläj taq soldados nixta rchë yebʼä pa chʼaʼoj (Deuteronomio 28:1, 2). Ryä xa xuʼij chkë chë tkinmaj rutzij chqä tkikʼuqbʼaʼ kikʼuʼx chrij (Josué 1:7-9). Chwäch jun winäq, rkʼë jubʼaʼ ri xuʼij Jehová achiʼel ta majun rubʼeyal ta, ye kʼa janina ruqʼij. Rma rkʼë rutoʼik Jehová, ri israelitas xechʼakon chkij ri cananeos, y ma xa xuʼ ta jun mul, kan kayoxiʼ mul xechʼakon chkij (Josué 24:11-13). Y rchë nqanmaj rutzij Jehová nkʼatzin nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij. Y riʼ xtqrtoʼ rchë ronojel mul ütz xtqbʼä pa qakʼaslemal. Achiʼel wä ri israelitas xerutoʼ ri kikʼuqbʼäl kikʼuʼx chrij Jehová, ke riʼ chqä xtqrtoʼ röj komä.

⁵ Goliat, jun soldado ri kan janina wä ruchqʼaʼ y jubʼaʼ ma oxiʼ metros raqän. Chqä yerukʼwan wä jontir rusamajbʼal rchë chʼaʼoj (1 Samuel 17:4-7). Ye kʼa David xa xuʼ wä rukʼwan jun honda y rukʼuqbʼan rukʼuʼx chrij Jehová. Ri winäq ri majun ta kikʼuqbʼäl kʼuʼx, rkʼë jubʼaʼ xkichʼöbʼ chë David xa nakanïk. Ye kʼa ma ke riʼ ta, achkë ri kan nakanïk yë Goliat (1 Samuel 17:48-51).

6. ¿Achkë xtqatzʼët chpan re tzijonem reʼ?

⁶ Chpan ri jun qa tzijonem xqatzʼët chë ri nkʼuqeʼ qakʼuʼx pa ruchʼaʼäl Dios, ri yejeʼ utziläj taq qachiʼil, ri yeqabʼeqʼiʼ metas ri kan kʼo kejqalen chqä ri majun nqqʼatö rchë nqaʼän ri nqajoʼ, nuyaʼ ri kantzij kiʼkʼuxlal chqë. Y rchë nqatzʼët achkë más rubʼanik yeqasmajij re kajiʼ naʼoj reʼ, chpan re tzijonem reʼ xtqankʼuj qa ri naʼoj nqïl chpan ri Salmo 16.

7. a) ¿Achkë naʼoj nqʼalajin chrij jun winäq ri kʼuqül rukʼuʼx pa ruchʼaʼäl Dios? b) ¿Achkë wä qäs nyaʼö kiʼkʼuxlal pa ran David?

⁷ Ri winäq ri kʼuqül rukʼuʼx pa ruchʼaʼäl Dios kan nukʼuqbʼaʼ rukʼuʼx chrij Jehová chqä nutäj ruqʼij rchë nchʼobʼon achiʼel nchʼobʼon ryä. Nuyaʼ qʼij chë yë Jehová nukʼwan rubʼey chqä nunmaj rutzij (1 Corintios 2:12, 13). Ke riʼ wä runaʼoj David. Taq najin wä nbʼixan che rä Jehová, xuʼij chë jontir ri rilon kan yë ryä yayon pä che rä (Salmo 16:5). Ryä janina nmatyoxin chë junan kiwäch rkʼë Jehová chqä nukanuj wä rutoʼik rkʼë (Salmo 16:1). Rma riʼ xtzʼibʼaj chë kan janina kiʼ rukʼuʼx. Y xa xuʼ wä ri rachbʼilanïk rkʼë Jehová nyaʼö wä ri kantzij kiʼkʼuxlal pa ran (taskʼij ruwäch Salmo 16:9, 11 * chpan ri nota).

8. ¿Achkë xkeyaʼö ri kantzij kiʼkʼuxlal chqë?

⁸ Ri winäq ri bʼenäq kikʼuʼx chrij ri nutzüj le Ruwachʼulew chqä chrij ri pwäq, ma nkinaʼ ta ri kiʼkʼuxlal ri xnaʼ David (1 Timoteo 6:9, 10).  Jun qachʼalal achï ri kʼo Canadá nuʼij: «Ma xtqanaʼ ta ri kantzij kiʼkʼuxlal we xa chrij ri ye kʼo chwäch le Ruwachʼulew xtbʼä wä qan. Xa xuʼ xtqanaʼ ri kantzij kiʼkʼuxlal we xtqaʼän jontir ri nqä chwäch Jehová, rma yë ryä nyaʼö jontir ri ütz chqë» (Santiago 1:17). Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, reʼ nukʼüt chë we rïx kuw ri ikʼuqbʼäl kʼuʼx chqä niyaʼ ruqʼij Jehová, riʼ xtuyaʼ ri kantzij kiʼkʼuxlal chiwä chqä xtinaʼ chë kan kʼo kejqalen ri xtiʼän. Rma riʼ, rchë nkowïr ri ikʼuqbʼäl kʼuʼx kʼo chë yixjeʼ más rkʼë Jehová. Reʼ ntel chë tzij chë nkʼatzin niskʼij ri Ruchʼaʼäl, yixchʼobʼon chrij ri yerbʼanon chqä chrij ri runaʼoj. Y jun chkë ri naʼoj riʼ, ya riʼ ri ajowabʼäl ri nunaʼ chiwij rïx (Romanos 1:20; 5:8).

9. ¿Achkë rubʼanik nakʼän anaʼoj chrij David rchë yë ri Ruchʼaʼäl Jehová nsmajin akʼaslemal?

⁹ Rma Jehová jun utziläj Tataʼaj chqä janina nqrajoʼ, kʼo mul nqrpixabʼaj. David kan nuloqʼoqʼej wä taq npixabʼäx rma Jehová, rma riʼ xuʼij: «Xtinyaʼ ruqʼij Jehová rma yirupixabʼan pä. Chi jun aqʼaʼ, ri wan chqä ri nchʼobʼonïk kan nkiʼij chwä achkë ri ma ütz ta yenbʼanon pä» (Salmo 16:7). David nchʼobʼon wä chrij ri rupixabʼanïk Dios chqä nutäj wä ruqʼij rchë nchʼobʼon achiʼel nchʼobʼon ryä. Nuyaʼ wä qʼij chë ri pixabʼanïk riʼ nkijäl runaʼoj rchë ntok jun utziläj winäq. Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, we rïx chqä niʼän riʼ, ri ajowabʼäl ri ninaʼ chrij Jehová chqä ri iraynïk rchë ninmaj rutzij, más xtnmär. Chqä xkixrutoʼ rchë xkixkowïr pa ruchʼaʼäl Dios. Jun qachʼalal ixöq ri rubʼiniʼan Christin, nuʼij: «Taq ntjoj wiʼ chqä yichʼobʼon chrij ri nskʼij ruwäch, nnaʼ chë Jehová achiʼel ta kan chwä rïn rutzʼibʼan pä ri naʼoj riʼ».

10. Achiʼel nuʼij Isaías 26:3, ¿achkë utzil nqïl we kʼuqül qakʼuʼx pa ruchʼaʼäl Dios?

¹⁰ Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, we rïx kan kʼuqül ikʼuʼx pa ruchʼaʼäl Dios, Jehová xtuyaʼ itamabʼal chqä inaʼoj rchë xtqʼalajin chiwäch chë ri ye kʼo chwäch le Ruwachʼulew xa xtchup kiwäch. Xkixrutoʼ rma nrajoʼ chë rïx nitzʼët achkë qäs kʼo rejqalen komä, rchë nichaʼ niʼän ri ütz chqä rchë ma nixiʼij ta iwiʼ chwäch ri petenäq chqawäch apü. Ri profeta Isaías xuʼij chë Jehová xkerchajij ri kan kikʼuqbʼan kikʼuʼx chrij chqä xtuyaʼ uxlanen pa kan (taskʼij ruwäch Isaías 26:3 * chpan ri nota). Jun qachʼalal achï ri kʼo Estados Unidos rubʼiniʼan Joshua, nuʼij: «We yajeʼ chnaqaj Jehová, ütz ütz xtqʼalajin chawäch achkë ri kantzij kʼo rejqalen y achkë manä».

11. ¿Achkë xutzʼët David chkij ri winäq rchë xeʼok rachiʼil?

¹¹ (Taskʼij ruwäch Salmo 16:3 * chpan ri nota). David retaman wä chë xa xuʼ chkikojöl winäq ri nkajoʼ Jehová yeʼawïl utziläj taq awachiʼil. Ryä kan «loqʼoläj» xuʼij chkë ri winäq riʼ rma kan nkitäj wä kiqʼij rchë nkismajij ri rupixaʼ Jehová. Chqä xuʼij chë ri xjeʼ kikʼë riʼ winäq riʼ kan xkiyaʼ kiʼkʼuxlal pa ran. Jun chik salmista xuʼij chë ri rachiʼil xa xuʼ wä ri nkiyaʼ ruqʼij Dios chqä ri nkismajij ri rupixaʼ (Salmo 119:63). Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, achiʼel wä xqatzʼët chpan ri jun qa tzijonem, rïx chqä xtiwïl iwachiʼil chkikojöl ri nkajoʼ Jehová chqä ri nkinmaj rutzij, y xa bʼa achkë na kijunaʼ.

12. ¿Achkë rma David y Jonatán kan junan xuʼän kiwäch?

¹² David ma xa xuʼ ta xeruchaʼ rachiʼil ri junan rujunaʼ kikʼë. Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, ¿nnatäj chiwä achkë rubʼiʼ jun chkë ri rachiʼil ri más xrajoʼ? Jonatán rubʼiʼ. Ri achibʼilanïk xjeʼ chkikojöl ya riʼ jun chkë ri más jaʼäl nutzjoj le Biblia. Ye kʼa, ¿itaman rïx chë Jonatán qʼaxnäq jun 30 junaʼ chwäch David? ¿Achkë kʼa rma kan junan xuʼän kiwäch? Rma chë kaʼiʼ kʼo wä kikʼuqbʼäl kʼuʼx chrij Dios, nkiyaʼ wä kiqʼij chkiwäch chqä nkiloqʼoqʼej wä ri utziläj taq naʼoj kʼo kikʼë. Jun chkë ri naʼoj riʼ ya riʼ ri ma xkixiʼij ta kiʼ xechʼeyon kikʼë ri rukʼulel Dios (1 Samuel 13:3; 14:13; 17:48-50; 18:1).

13. Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, ¿achkë rubʼanik niwïl jalajöj kiwäch iwachiʼil? Tiyaʼ jun tzʼetbʼäl.

 ¹³ Achiʼel wä David chqä Jonatán, röj chqä kan jaʼäl xtqanaʼ xkejeʼ qachiʼil ri nkajoʼ Jehová chqä kikʼuqbʼan kikʼuʼx chrij. Jun qachʼalal ixöq ri kʼïy chik junaʼ ruyaʼon pä ruqʼij Jehová ri rubʼiniʼan Kiera, nuʼij: «Ye kʼo wachiʼil ri jalajöj kitinamit, jalajöj rubʼanik yekʼiytisan pä y jalajöj kijatzul». Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, we rïx xtiʼän achiʼel re jun qachʼalal reʼ, xtitzʼët chë le Biblia chqä ri loqʼoläj espíritu nqrtoʼ rchë junan nuʼän qawäch.

14. a) Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, ¿achkë xkixtoʼö rchë xtiyaʼ metas chiwäch ri kan kʼo kejqalen? b) ¿Achkë kibʼin jojun qʼopojiʼ kʼojolaʼ chrij ri nayaʼ chawäch rchë nabʼeqʼiʼ jun samaj pa rutinamit Jehová?

¹⁴ (Taskʼij ruwäch Salmo 16:8 * chpan ri nota). Ri más wä ruqʼij chwäch David ya riʼ nuyaʼ ruqʼij Dios. Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, rïx chqä xtinaʼ kiʼkʼuxlal we xtiʼän achiʼel David. Tiyaʼ ri Dios pa naʼäy, y taq niwajoʼ nibʼeqʼiʼ jun i-meta, tibʼanaʼ achiʼel wä nrajoʼ ryä. Jun qachʼalal achï ri rubʼiniʼan Steven, nuʼij: «Taq nyaʼ jun meta chi nwäch, taq nbʼenqʼiʼ y chrij riʼ ntzʼët achkë njalon pä pa nukʼaslemal, nuyaʼ kiʼkʼuxlal chwä». Jun kʼajol aj Alemania ri najin ntoʼon jukʼan chik tinamït, nuʼij: «Taq xkirijïx, nwajoʼ chë taq xkitzuʼun qa chwij xtintzʼët chë ma xa xuʼ ta chwij rïn xichʼobʼon wä». Nqajoʼ kʼa chë rïx yixchʼobʼon chqä achiʼel ri kaʼiʼ qachʼalal riʼ. Rma riʼ, tiksaj ri itaman rchë niyaʼ ruqʼij Jehová chqä yeʼitoʼ ri nikʼaj chik (Gálatas 6:10). Tiyaʼ chiwäch rchë nibʼeqʼiʼ jun isamaj pa rutinamit Jehová y tikʼutuj itoʼik che rä ryä. Jehová kan jaʼäl nunaʼ yixrutoʼ pä (1 Juan 3:22; 5:14, 15).

15. ¿Achkë metas ütz niyaʼ apü chiwäch? (Titzʼetaʼ ri recuadro « Metas ri ütz yeʼabʼeqʼiʼ»).

¹⁵ Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, ¿achkë metas ütz niyaʼ apü chiwäch? Ütz niyaʼ chiwäch chë taq niʼän comentar ma xa xuʼ ta niskʼij ruwäch ri párrafo, ütz yixok precursor o yixbʼesamäj pa Betel. Chqä ütz nitamaj chik jun chʼaʼäl rchë yixtoʼon pa jun chik tinamït. Barak, jun kʼajol ri kan ruksan rukʼaslemal pa rusamaj Jehová, nuʼij: «Taq yikatäj ronojel nmaqʼaʼ y ntaman chë rkʼë ronojel wan yisamäj rkʼë Jehová, yaʼ riʼ qäs nyaʼö ri kantzij kiʼkʼuxlal chwä».

16. ¿Achkë xnaʼ David chrij ri naʼoj chqä ri pixaʼ xeruyaʼ Dios?

¹⁶ (Taskʼij ruwäch Salmo 16:2, 4 * chpan ri nota). Chpan ri jun qa tzijonem, xqatzʼët chë ri naʼoj chqä ri pixaʼ yeruyaʼ Dios yojkitoʼ rchë nqajoʼ ri ütz y nqatzelaj ri itzel (Amós 5:15). David xuʼij chë rkʼë Jehová «ntel wä pä jontir ri ütz». Rma riʼ, ryä xutäj ruqʼij rchë xukʼän runaʼoj chrij Jehová y xutzelaj jontir ri nutzelaj ryä. Jun chkë ri itzelal riʼ ya riʼ ri nayaʼ kiqʼij tyox. David retaman wä chë ri bʼanobʼäl riʼ xa nuqasaj kiqʼij ri winäq. Chqä achiʼel ta jun eläqʼ naʼän rkʼë Jehová, rma xa xuʼ ryä taqäl chrij nyaʼöx ruqʼij (Isaías 2:8, 9; Apocalipsis 4:11).

17, 18. a) ¿Achkë xuʼij David chkij ri winäq ri yekiyaʼ kiqʼij tyox? b) ¿Achkë rma ye kʼo winäq xa más kʼayewal xkiskʼij chkij?

¹⁷ Ojer qa, ri winäq taq nkiyaʼ wä kiqʼij tyox, kan rukʼulun wä chkë yekiʼän tzʼil taq bʼanobʼäl chkiwäch (Oseas 4:13, 14). Kan yekʼïy winäq nkajoʼ wä yekiyaʼ kiqʼij tyox rma kan nqä wä chkiwäch yemakun. Ye kʼa ri xekiʼän ma xuyaʼ ta wä kiʼkʼuxlal chkë. Chpan ri Salmo 16:4, David xuʼij chë «ri winäq ri nkikanuj nikʼaj chik dioses, xa más bʼis nkiskʼij chkij». Ri winäq riʼ hasta xekiporoj ri kalkʼwal chkiwäch ri tyox (Isaías 57:5). Jehová kan itzel xutzʼët ri bʼanobʼäl riʼ (Jeremías 7:31). Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, xa ta rïx xixjeʼ ta chpan ri qʼij riʼ, ¿tapeʼ ximatyoxij ta chë ri iteʼ itataʼ xkiyaʼ ta ruqʼij Jehová?

¹⁸ Komä chqä, ri itzel taq religiones kan nkiyaʼ qʼij rchë yebʼan tzʼil taq bʼanobʼäl. Jun chkë riʼ ya riʼ chë ye kaʼiʼ ixoqiʼ o kaʼiʼ achiʼaʼ ütz nkikʼwaj qa kiʼ (1 Corintios 6:18, 19). Ri winäq nkinaʼ chë achiʼel ta majun nqʼatö kichë, ye kʼa «xa más bʼis nkiskʼij chkij». Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, rkʼë jubʼaʼ rïx itzʼeton chik riʼ. Rma riʼ tiyaʼ ixkïn chkë ri pixaʼ yeruyaʼ Jehová. Titzʼetaʼ chë ri ninmaj rutzij ya riʼ ri más ütz. Ma timestaj chë taq niʼän jun itzel bʼanobʼäl, ri kiʼkʼuxlal xtinaʼ xa jubʼaʼ ok, ye kʼa ri kʼayewal xtukʼän pä, más xtyalöj (Gálatas 6:8). Joshua, ri xqatzjoj yän qa, nuʼij: «Janina ütz taq nyaʼöx qʼij chqë rchë nqaʼän ri nqajoʼ, ye kʼa we xa nqaksaj riʼ rchë yeqaʼän itzel taq bʼanobʼäl ma xtqanaʼ ta ri kantzij kiʼkʼuxlal».

19, 20. ¿Achkë utzil xtkïl ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ ri kikʼuqbʼan kikʼuʼx chrij Jehová chqä nkinmaj rutzij?

¹⁹ Jesús xuʼij chkë rutzeqelbʼëy chë we ma xtkiyaʼ ta qa ruchʼaʼäl, ryä ma xkeruyaʼ ta qa chqä, y xtkitamaj ri kantzij y ya riʼ xtkolö kichë (Juan 8:31, 32). Ri kantzij nqrtoʼ rchë ma nqqʼolotäj ta pa kiqʼaʼ ri winäq. Rma nqrköl chkiwäch naʼoj ri nkikʼüt ri itzel taq religiones chqä chwäch ri nkinmaj ri winäq, achiʼel chë ri kamnaqiʼ yesbʼun, ri itzel taq achïkʼ o ri rowinäq chkë ri akʼalaʼ. Ye kʼa ma xa xuʼ ta chkiwäch riʼ nqrköl wä ri kantzij, chqä chë ri chqawäch apü xtqrköl chkiwäch ri mak ri kʼo qa chqij (Romanos 8:21). Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, rchë chë rïx chqä niwïl ri kolotajïk riʼ komä, tinmaj ri pixaʼ ri nuyaʼ ri Cristo. Ke riʼ nitamaj ri kantzij, ma xuʼ ta rma chë najin nitjoj iwiʼ chrij chqä rma najin nismajij pa ikʼaslemal.

²⁰ Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, tiloqʼoqʼej chë Dios nuyaʼ qʼij chiwä rchë niʼän ri niwajoʼ. We pa rubʼeyal xtiksaj riʼ, ütz xkixbʼä pa ikʼaslemal. Jun Testigo ri kʼa kʼajol na, nuʼij: «Taq pa rubʼeyal naksaj ri yaʼon qʼij chawä rchë naʼän ri nawajoʼ, riʼ xkarutoʼ taq xtbʼä más ajunaʼ chqä taq kʼo xtachaʼ pa akʼaslemal, achiʼel taq xtakanuj jun asamaj, o xkakʼuleʼ o ma xkakʼuleʼ ta na».

21. Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, ¿achkë kʼo chë niʼän rchë niwïl ri kantzij kʼaslemal?

²¹ Chwäch ri Ruwachʼulew ri yoj kʼo komä, ri nbʼix utziläj kʼaslemal che rä, chöj ma nyalöj ta. Rma majun tamayon achkë xtbʼanatäj chwaʼq kabʼij (Santiago 4:13, 14). Rma riʼ, más ütz nqbʼä chpan ri bʼey ri nuyaʼ ri kantzij kʼaslemal, ri kʼaslemal ri ma nkʼis ta (1 Timoteo 6:19). Ye kʼa riʼ, chqajujnal nqchʼobʼö rchë, Dios ma nqrchaqtiʼij ta (Salmo 103:5). Rma riʼ, qʼopojiʼ kʼojolaʼ, tiloqʼoqʼej jontir ri nuyaʼ Jehová chiwä y tikʼuqbʼaʼ ikʼuʼx chë ryä xtuyaʼ ri kantzij kiʼkʼuxlal chiwä xtbʼä qʼij xtbʼä säq (Salmo 16:11).