Yaqʼax chupam ri rupam

Yaqʼax rikʼin ri rucholajem

Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, Jehová nrajoʼ chë rïx ninaʼ kiʼkʼuxlal

Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, Jehová nrajoʼ chë rïx ninaʼ kiʼkʼuxlal

Dios «nuyaʼ jontir chqë, ri nuʼän chë nuyaʼ kiʼkʼuxlal pa qan» (1 Timoteo 6:17, TNM).

BʼIX: 135, 39

1, 2. Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, taq kʼo chë xtitzʼët achkë ri más rejqalen pa ikʼaslemal, ¿achkë rma más ütz ninmaj ri nuʼij Jehová? (Tatzʼetaʼ ri achbʼäl ye kʼo pä pa naʼäy che rä re tzijonem reʼ).

QʼOPOJIʼ kʼojolaʼ, rma ri ijunaʼ, rkʼë jubʼaʼ kʼïy naʼoj kiyaʼon chiwä chrij ri achkë xtiʼän chiwäch apü. Ri tijonel pa tijobʼäl o nikʼaj chik winäq rkʼë jubʼaʼ nkiʼij chiwä achkë carrera ütz nichaʼ rchë nichʼäk kʼïy pwäq. Ye kʼa Jehová ma ke riʼ ta nuʼij. Kantzij na wä chë ryä nrajoʼ chë rïx yixok utziläj taq tijoxelaʼ, ke riʼ xkixkowin xtitzüq iwiʼ taq xtiʼän graduar iwiʼ (Colosenses 3:23). Ye kʼa taq kʼo chë xtitzʼët achkë ri más rejqalen pa ikʼaslemal, más ütz niyaʼ qʼij chë ri pixaʼ ye kʼo chpan le Biblia nbʼin chiwä achkë xtiʼän. Reʼ xkixrutoʼ rchë xtqʼalajin chiwäch achkë nrajoʼ Jehová nqaʼän chpan ri qʼij yoj kʼo komä (Mateo 24:14).

2 Ütz chqä ma nimestaj ta chë Jehová retaman achkë xtbʼanatäj kikʼë ri ye kʼo chwäch le Ruwachʼulew, chë xa jubʼaʼ chik nrajoʼ rchë xtchup kiwäch (Isaías 46:10; Mateo 24:3, 36). Jehová chqä ütz ütz retaman qawäch. Retaman achkë yeyaʼö kiʼkʼuxlal pa qan y achkë yeyaʼö bʼis pa qan. Rma riʼ, tapeʼ ye kʼo jojun naʼoj achiʼel ta ye ütz, ye kʼa we ma chpan ta le Biblia yeʼelesan wä pä, ma yekʼatzin ta (Proverbios 19:21).

 WE MA NAʼÄN TA RI NUʼIJ JEHOVÁ MAJUN ÜTZ TA XTTEL CHAWÄCH

3, 4. ¿Achkë xbʼanatäj kikʼë Adán y Eva rma ma yë ta ri naʼoj nuyaʼ Jehová xkinmaj y achkë xukʼän pä riʼ pa kiwiʼ ri kïy kimam?

3 Ri yeyaʼö ri itzel taq naʼoj ma kʼa riʼ ta xetzʼuktäj pä. Satanás ya riʼ ri naʼäy xyaʼö ri itzel naʼoj. Xuʼij che rä Eva chë más kiʼ kikʼuʼx xtkiʼän rkʼë rachjil we yë ryeʼ xkechʼobʼö ri xtkiʼän pa kikʼaslemal (Génesis 3:1-6). Ye kʼa Satanás xa xuʼ wä ryä najin nuchʼöbʼ qa riʼ. Ryä xrajoʼ ta chë Adán y Eva chqä ri kijatzul, pa rukʼexel nkiyaʼ ruqʼij Jehová, xkinmaj ta rutzij ryä chqä xkiyaʼ ta ruqʼij. ¿Achkë kʼa rubʼanon pä Satanás pa kiwiʼ ryeʼ? Majun ta. Jontir ri achkë kʼo wä kikʼë yë Jehová xyaʼö chkë. Achiʼel ri jardín de Edén chqä ri jun chʼakulaj ri kan tzʼaqät rubʼanik. Ri chʼakulaj riʼ ya riʼ nbʼanö chë xekowin ta xekʼaseʼ rchë nbʼä qʼij nbʼä säq.

4 Adán y Eva rma ma xkinmaj ta rutzij Jehová xkitzelaj kachbʼilanïk rkʼë. Janina kʼayewal xukʼän pä pa kiwiʼ rma ri xkiʼän, xerjïx chqä xekäm. Ri kikʼaslemal xuʼän achiʼel nuʼän jun kotzʼij taq nachʼüp äl, eqal eqal nmayamoʼ qa y nkäm ruwäch. Ri mak xkiʼän xqä pa kiwiʼ ri kïy kimam chqä (Romanos 5:12). Tapeʼ ke riʼ, ye kʼïy winäq ma nkinmaj ta rutzij Dios, y nkajoʼ nkiʼän achiʼel wä nqä chkiwäch ryeʼ (Efesios 2:1-3). Nqʼalajin kʼa chë we ma yë ta ri naʼoj yeruyaʼ Jehová yeqasmajij, majun ütz ta xttel chqawäch (Proverbios 21:30).

5. ¿Achkë wä ri retaman Jehová chkij ri winäq, y achkë rma nqaʼij chë ütz ri xuchʼöbʼ chkij?

5 Jehová retaman wä chë yekʼïy winäq xtkajoʼ xtkitamaj ruwäch chqä xtkiyaʼ ruqʼij, yajün ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ (Salmo 103:17, 18; 110:3). Jehová janina yerajoʼ ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ ri nkajoʼ nkiyaʼ ruqʼij. We rït jun chkë ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ riʼ, kantzij na wä chë kiʼ akʼuʼx rkʼë jontir ri ruyaʼon Jehová chawä (1 Timoteo 6:17; Proverbios 10:22). Tqatzʼetaʼ qa kajiʼ chkë ri nyaʼö ri kiʼkʼuxlal chkë ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ. Naʼäy, ri nbʼanö chë nkʼuqeʼ kikʼuʼx pa ruchʼaʼäl Dios. Rukaʼn, ri utziläj taq achiʼil. Rox, ri metas ri kan kʼo kejqalen. Y rukaj, ri majun yeqʼatö rchë nkiʼän ri nkajoʼ.

JEHOVÁ YERUYAʼ RI NKʼATZIN CHAWÄ RCHË NKʼUQEʼ AKʼUʼX PA RUCHʼAʼÄL

6. ¿Achkë rma rïx qʼopojiʼ kʼojolaʼ nkʼatzin nitamaj ruwäch Jehová, y achkë toʼïk yaʼon pa rchë niʼän riʼ?

6 Ri chköp ma xebʼan ta rchë nkinaʼ chë nkʼatzin Dios pa kikʼaslemal, ye kʼa röj winäq ma ke riʼ ta qabʼanik xbʼan. Röj nqanaʼ chë nkʼatzin nqatamaj ruwäch Jehová, ri xbʼanö qchë (Mateo 4:4). Taq röj nqayaʼ qaxkïn che rä ri rupixaʼ, riʼ nuyaʼ qanaʼoj, qatamabʼal chqä nqanaʼ kiʼkʼuxlal. Jesús xuʼij: «Kiʼ kikʼuʼx ri winäq ri nkinaʼ chë nkʼatzin Dios pa kikʼaslemal» (Mateo 5:3). Rma riʼ, qʼopojiʼ kʼojolaʼ, Jehová ruyaʼon pä le Biblia chqä ruksan ri utziläj samajel ri kan kʼo runaʼoj rchë nuyaʼ pä jontir ri nkʼatzin chiwä rchë nitamaj ruwäch (Mateo 24:45; Isaías 65:13, 14).

7. ¿Achkë utzil nukʼän pä pa iwiʼ we yë ri naʼoj y ri chʼobʼonïk ri kʼo rkʼë Jehová ya riʼ njeʼ iwkʼë?

7 Rchë chë rïx qʼopojiʼ kʼojolaʼ nkʼuqeʼ ikʼuʼx pa ruchʼaʼäl Dios, Jehová nuyaʼ itamabʼal chqä yixrutoʼ rchë pa rubʼeyal yixchʼobʼon. Reʼ xkixruchajij chkiwäch ri itzel taq naʼoj (taskʼij ruwäch Proverbios 2:10-12 * chpan ri nota). Jun tzʼetbʼäl, xkixrutoʼ rchë ma xtinmaj ta we ri winäq xtkiʼij chiwä chë majun ta Dios o rchë ninaʼ kiʼkʼuxlal nkʼatzin njeʼ na kʼïy irajil o xa bʼa achkë chik na jun bʼeyomäl iwkʼë. Chqä xkixrutoʼ rchë ma xtjeʼ ta itzel taq raynïk iwkʼë y ma xkixtzaq ta chpan jun itzel bʼanobʼäl. Rma riʼ, titjaʼ iqʼij rchë chë  yë ri naʼoj ri kʼo rkʼë Dios ya riʼ njeʼ iwkʼë. Ke riʼ kan yïx xkixtzʼetö chë Jehová janina yixrajoʼ y nrajoʼ chë ütz yixbʼä pa ikʼaslemal (Salmo 34:8; Isaías 48:17, 18).

8. Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, we rïx xkixjelun apü rkʼë Jehová komä, ¿achkë utzil xtiwïl chiwäch apü?

8 Xa jubʼaʼ chik apü, jontir ri ye kʼo pa ruqʼaʼ Satanás xa xtchüp kiwäch, y röj xa xuʼ Jehová xtkolö qchë. Rkʼë jubʼaʼ xtapon jun qʼij ri majun chik achkë xtqatäj ta y xa xuʼ Jehová xtyaʼö qaway ri qʼij riʼ (Habacuc 3:2, 12-19). Rma riʼ, qʼopojiʼ kʼojolaʼ, ütz chë kan komä riʼ kixjelun apü rkʼë Jehová y tikowirsaj ikʼuqbʼäl kʼuʼx chrij (2 Pedro 2:9). Ke riʼ, xa bʼa achkë na xkebʼanatäj ma xtixiʼij ta awiʼ, xa xtinaʼ achiʼel xnaʼ David taq xtzʼibʼaj re tzij reʼ: «Kan chi nwäch nyaʼon wä Jehová ronojel mul. Rma ryä kʼo pa wijkiqʼaʼ y majun achkë xtbʼanö chë ma ta kuw xkipaʼeʼ» (Salmo 16:8).

JEHOVÁ YERUYAʼ UTZILÄJ TAQ AWACHIʼIL

9. a) Achiʼel nuʼij chpan Juan 6:44, ¿achkë nkowin nuʼän Jehová? b) ¿Achkë rma kan janina ütz taq nqatamaj ruwäch jun Testigo?

9 Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, taq rïx nitamaj ruwäch jun winäq ri ma Testigo ta, ¿kantzij komä chë itaman ruwäch? Rkʼë jubʼaʼ manä. Tapeʼ itaman rubʼiʼ riʼ ma ntel ta chë tzij chë itaman ronojel chrij. Ye kʼa taq nitamaj ruwäch jun Testigo kʼïy chik itaman chrij. Itaman chë ryä nrajoʼ Jehová chqä chë Dios kʼo jun ütz xutzʼët chrij rma riʼ xuyaʼ qʼij chë xok pä pa rutinamit (taskʼij ruwäch Juan 6:44). Chqä tapeʼ jun chik rjatzul chqä rutinamit, rïx kʼïy chik itaman chrij, y ryä kʼïy chqä retaman chiwij rïx.

Jehová nrajoʼ chë yejeʼ utziläj taq qachiʼil chqä yeqabʼeqʼiʼ metas ri kan kʼo kejqalen. (Tatzʼetaʼ ri peraj 9 kʼa 12).

10, 11. ¿Achkë nbʼanö chë xa junan qawäch röj ri rusamajelaʼ Jehová y achkë utzil nukʼän pä riʼ pa qawiʼ?

10 Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, taq rïx nitamaj ruwäch jun Testigo chanin nqʼalajin chiwäch chë xa junan nitzjoj ri kantzij chrij Jehová (Sofonías 3:9). Chqä junan ri itamabʼal chrij ryä, itaman achkë nuʼij ri rupixaʼ chqä ri xtuʼän chqawäch apü. Taq qataman ronojel reʼ chrij jun winäq, reʼ nuʼän chë nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij chqä njeʼ jun utziläj achibʼilanïk chqakojöl.

11 Kantzij na wä chë pa rutinamit Jehová yeqïl utziläj taq qachiʼil. Rma riʼ, qʼopojiʼ kʼojolaʼ, rïx ye kʼïy iwachiʼil ye kʼo chwäch ronojel Ruwachʼulew, tapeʼ  majanä itaman ta kiwäch. ¿Kʼo komä jun winäq nkowin nuʼij reʼ we ma kʼo ta pa rutinamit Jehová?.

JEHOVÁ YERUYAʼ METAS CHAWÄCH RI KAN KʼO KEJQALEN

12. Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, ¿achkë ütz niyaʼ chiwäch rchë nibʼeqʼiʼ?

12 (Taskʼij ruwäch Eclesiastés 12:1 * chpan ri nota). Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, ¿najin nitäj iqʼij rchë nibʼeqʼiʼ jojun samaj pa rutinamit Jehová? Rkʼë jubʼaʼ najin chik niskʼij ruwäch le Biblia ronojel qʼij, niyaʼ i-comentarios pa moloj o más najin yixel chutzjoxik le Biblia. Xa bʼa achkë na kʼa ri najin niʼän, ye kʼa ¿achkë ninaʼ taq nitzʼët ri utzil nukʼän pä pa iwiʼ o taq kʼo jun nbʼin chiwä chë kan ütz ri isamaj? Kantzij na wä chë xtinaʼ kiʼkʼuxlal. Y riʼ kan janina ütz, rma najin niʼän ri nqä chwäch Dios chqä najin nikʼän inaʼoj chrij Jesús (Salmo 40:8; Proverbios 27:11).

13. ¿Achkë rma ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ más ütz nkiyaʼ ruqʼij Dios ke chwäch nbʼä kan chrij ri nutzüj le Ruwachʼulew?

13 We rïx niyaʼ chiwäch rchë nibʼeqʼiʼ jojun samaj pa rutinamit Jehová, xtinaʼ kiʼkʼuxlal chqä xtinaʼ chë kʼo rma yixkʼäs. Ri apóstol Pablo xuʼij: «Tkʼuqeʼ kʼa ikʼuʼx, kuw kʼa kixjeʼ y majun bʼëy titnabʼaʼ ta ri isamaj rkʼë ri Ajaw. Y rïx itaman chë rkʼë ri Ajaw ma chaq ke riʼ ta yixsamäj» (1 Corintios 15:58). Ri winäq ri nkitäj kiqʼij rchë nkichʼäk kʼïy pwäq o rchë netamäx kiwäch kimä ye kïy winäq, ma kiʼ ta kikʼuʼx (Lucas 9:25). Nqaʼij riʼ rma ri xnaʼ Salomón, ri qʼatöy tzij. Tqatzʼetaʼ qa (Romanos 15:4).

14. ¿Achkë nqatamaj chrij ri xuʼän Salomón?

14 Salomón xjeʼ wä uchqʼaʼ pa ruqʼaʼ chqä xjeʼ wä rubʼeyomal. Ryä kan xuyaʼ chwäch ran rchë nunaʼ rukiʼil ri bʼeyomäl (Eclesiastés 2:1-10). Xeruʼän wä jay, jardines chqä parques, y xa bʼa achkë ri xrajoʼ ryä. ¿Xnaʼ komä kiʼkʼuxlal rkʼë ronojel riʼ? Taq xchʼobʼon chrij ronojel ri xeruʼän, xqʼalajin chwäch chë majun yekʼatzin wä chqä majun kejqalen (Eclesiastés 2:11). Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, ¿achkë naʼoj nuyaʼ qa chiwäch ri xuʼän Salomón?

15. Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, ¿achkë rma janina nkʼatzin nikowirsaj ri ikʼuqbʼäl kʼuʼx, y achiʼel nuʼij Salmo 32:8, achkë utzil niwïl we niʼän riʼ?

15 Ye kʼo jojun winäq taq nkinaʼ ri tijöj poqonal nyaʼ jun mak, kʼa riʼ nikʼaj kiwäch. Ye kʼa Jehová ma nrajoʼ ta chë rïx nitäj poqän, ryä nrajoʼ chë rïx ninmaj rutzij chqä niyaʼ ixkïn che rä. Y rchë niʼän riʼ nkʼatzin nikʼuqbʼaʼ ikʼuʼx chrij ryä. We xtiʼän ronojel rkʼë ri ikʼuqbʼäl kʼuʼx, jontir ütz xttel chiwäch. Y Jehová majun bʼëy xtumestaj ta ri isamaj (Hebreos 6:10). Rma riʼ, titjaʼ iqʼij rchë nikowirsaj ri ikʼuqbʼäl kʼuʼx, ke riʼ xtitzʼët chë ronojel ri nuʼij Jehová chiwä, xa utzil nukʼän pä pa iwiʼ (taskʼij ruwäch Salmo 32:8 * chpan ri nota).

JEHOVÁ NUYAʼ QʼIJ CHAWÄ RCHË NAʼÄN RI NAWAJOʼ

16. ¿Achkë rma ütz nqaloqʼoqʼej chë Jehová nuyaʼ qʼij chqë rchë nqaʼän ri nqajoʼ?

16 Pablo xuʼij chë Jehová nuyaʼ qʼij chqë rchë nqaʼän ri nqajoʼ (2 Corintios 3:17). Rma riʼ, qʼopojiʼ kʼojolaʼ, Jehová ma nrajoʼ ta yixruchaqtiʼij, ryä nrajoʼ chë rïx nichaʼ ri nirayij niʼän rma kan ke riʼ qabʼanik xuʼän qa. Ye kʼa riʼ ma ntel ta chë tzij chë Jehová nuyaʼ qʼij chiwä rchë niʼän itzel taq bʼanobʼäl, ryä nrajoʼ yixruchajij chwäch ri kʼayewal. Rkʼë jubʼaʼ itaman kiwäch jojun qʼopojiʼ kʼojolaʼ ri yekitzuʼ pornografía, kikʼwan kiʼ rkʼë jun winäq tapeʼ ma yekʼulan  ta, yekiʼän atzʼanen ri xa yerukʼwaj pa kamïk, nkitäj yaʼ o nkitäj drogas. Ri yebʼanö riʼ rkʼë jubʼaʼ nkiʼij chë kiʼ kikʼuʼx, ye kʼa xa nbʼekʼis ri kiʼkʼuxlal nkinaʼ. Kʼïy mul, kʼo chë nkitöj na ri nkiʼän, yekanaj qa chpan jun vicio, yeyawäj o hasta yekäm (Gálatas 6:7, 8). Achiʼel ta nkinaʼ chë majun nqʼatö kichë, ye kʼa xa kiyonïl najin nkiqʼöl kiʼ (Tito 3:3).

17, 18. a) Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, ¿achkë utzil nukʼän pä pa iwiʼ we rïx ninmaj rutzij Jehová? b) ¿Achkë nbʼanö chë ri pixaʼ xuyaʼ Jehová chkë Adán y Eva ma junan ta kikʼë ri pixaʼ kiyaʼon ri qʼatöy taq tzij komä?

17 Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, taq rïx ninmaj rutzij Jehová, riʼ yixruköl chkiwäch ri itzel taq yabʼil (Salmo 19:7-11). Taq rïx niʼän kan achiʼel nuʼij rupixaʼ Dios, riʼ xtuʼän chë Jehová chqä ri iteʼ itataʼ xtkiyaʼ más qʼij chiwä rchë xtichaʼ ri xtiwajoʼ xtiʼän. Ri qäs nrajoʼ Jehová pa kiwiʼ jontir rusamajelaʼ, ya riʼ nuyaʼ qʼij chkë rchë nkichaʼ ri nkajoʼ nkiʼän chqä yekolotäj chwäch ri kʼayewal ri ruyaʼon ri mak pa kiwiʼ (Romanos 8:21).

18 Taq Adán y Eva xejeʼ chwäch ri jardín de Edén, Jehová xuyaʼ qʼij chkë rchë xkiʼän ri xkajoʼ, xa xuʼ ruwäch jun cheʼ ri xuʼij chkë chë ma ütz ta nkitäj (Génesis 2:9, 17). ¿Kan kʼayewal komä riʼ ri xukʼutuj chkë? Manä. Nqʼalajin kʼa chë ri xukʼutuj Jehová ma junan ta kikʼë ri pixaʼ ri yekiyaʼon ri qʼatöy taq tzij ri kan yekichaqtiʼij ri winäq.

19. ¿Achkë rubʼanik najin nqtjöx komä rchë nqʼalajin chqawäch achkë ri ütz y ri ma ütz ta?

19 Ri rubʼanik nuʼän Jehová qkʼë nukʼüt chë janina runaʼoj. Pa rukʼexel nuyaʼ kʼïy pixaʼ pa qawiʼ, xa nqrtjoj chë rkʼë ajowabʼäl nqanmaj rutzij. Ryä nrajoʼ chë yë ri naʼoj ye kʼo chpan le Biblia ya riʼ nukʼwan qabʼey chqä nrajoʼ chë nqatzelaj ri itzel (Romanos 12:9). Chpan ri Sermón del Monte, Jesús xeruyaʼ qa jojun tzʼetbʼäl chrij ri achkë nbʼanö chë jun winäq ntzaq chpan jun mak (Mateo 5:27, 28). Rma yë Jesús chaʼon rchë nuqʼät tzij pa ruwiʼ ri kʼakʼakʼ Ruwachʼulew, taqïl xtqrtoʼ pä rchë xtqkowin xtqachaʼ achkë ri ütz achiʼel nuʼän ryä (Hebreos 1:9). Chqä xtqrtoʼ rchë pa rubʼeyal xtqchʼobʼon chqä ma xtqyawäj ta chik. Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, xa xuʼ tichʼobʼoʼ ri qʼij taq ma xtinaʼ ta chik ri raynïk chkij ri itzel taq bʼanobʼäl chqä ma xtitäj ta chik poqän rma ri mak ri kʼo qa chqij. Taq xtapon ri qʼij riʼ, majun achkë xkixqʼatö rchë xtiʼän ri xtiwajoʼ, achiʼel wä rutzujun Jehová.

20. a) Tapeʼ Jehová majun achkë nqʼatö rchë, ¿achkë rma nuqʼät riʼ? b) ¿Achkë rubʼanik nqakʼän qanaʼoj chrij Jehová?

20 Taq Jehová nuʼij chë nuyaʼ qʼij chqë rchë nqachaʼ ri nqaʼän, ntel chë tzij chë xa bʼa achkë na ri xkeqaʼän, rukʼwan riʼ rkʼë ri ajowabʼäl ri nqanaʼ chrij ryä chqä chkij ri winäq. Jehová xa xuʼ nuʼij chqë chë tqakʼamaʼ qanaʼoj chrij. Tapeʼ ryä majun achkë nqʼatö rchë, ye kʼa nuqʼät riʼ rma ri ajowabʼäl nunaʼ chkij ri winäq (1 Juan 4:7, 8). Rma riʼ, xa xuʼ nqkowin nqaʼän ri nqajoʼ we nqakʼän qanaʼoj chrij Jehová.

21. a) ¿Achkë xuʼij David che rä Jehová? b) ¿Achkë xtqatzʼët chpan ri jun chik tzijonem?

21 Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, ¿iloqʼoqʼen jontir ri ruyaʼon Jehová chiwä? Chpan re tzijonem reʼ xqatzjoj achkë yixtoʼö rchë nkʼuqeʼ más ikʼuʼx pa ruchʼaʼäl Dios, rchë niwïl utziläj taq iwachiʼil, rchë nibʼeqʼiʼ metas ri kan kʼo rejqalen chqä ri majun xkixqʼatö rchë niʼän ri niwajoʼ (Salmo 103:5). Rkʼë jubʼaʼ rma janina kiʼ ikʼuʼx, xtiʼij achiʼel xuʼij David che rä Jehová: «Xtakʼüt chi nwäch ri bʼey rchë ri kʼaslemal; kan pa rukʼiyal ri kiʼkʼuxlal kʼo awkʼë rït; ma xtkʼis ta ri kiʼkʼuxlal pa awijkiqʼaʼ xtbʼä qʼij xtbʼä säq» (Salmo 16:11). Chpan ri jun chik tzijonem xtqatzʼët jojun chik naʼoj ri yeqïl chpan ri Salmo 16. Riʼ xkixrutoʼ rchë xtitzʼët achkë nyaʼö ri kantzij kiʼkʼuxlal pa ikʼaslemal.

^ parr. 7 Proverbios 2:10-12: «Taq ri naʼoj napon pa awan y ri etamabʼäl kan jaʼäl xtatzʼët, ri achʼobʼonïk xkaruchajij, ri xtatzʼët achkë ri ütz chqä ri ma ütz ta xkaruköl, y ma xkabʼä ta chpan ri itzel bʼey, xkaruköl chwäch ri achï ri yeruʼij itzel taq tzij».

^ parr. 12 Eclesiastés 12:1: «Tnatäj kʼa ri Dios chawä komä ri kʼa yït akʼal na, ütz chë majanä tanaʼ ri tijöj poqonal nuyaʼ ri rijxïk chqä majanä tapon ri junaʼ ri xtaʼij: ‹Ma kiʼ ta chik nkʼuʼx›».

^ parr. 15 Salmo 32:8: «Xtinbʼän chawä chë xtjeʼ anaʼoj y xtinkʼüt chawäch achkë bʼey ri kʼo chë xtakʼwaj. Kantzij na wä chë xkatintzuʼ rkʼë ri runaqʼ nwäch rchë xkatinpixabʼaj».