Yaqʼax chupam ri rupam

Yaqʼax rikʼin ri rucholajem

«Ri jïk rukʼaslemal xtunaʼ kiʼkʼuxlal rma Jehová»

«Ri jïk rukʼaslemal xtunaʼ kiʼkʼuxlal rma Jehová»

YA DIANA más 80 chik rujunaʼ. Ri rachjil, ri xuyaʼ jun yabʼil ri rubʼiniʼan Alzheimer che rä, xjeʼ wä pa jun jay ri akuchï yechajïx ri winäq ri kʼo chik kijunaʼ y chriʼ xkäm wä. Ryä chqä xekäm ri kaʼiʼ ral chqä xuyaʼ cáncer che rä. Tapeʼ ke riʼ, ri qachʼalal pa ru-congregación nkiʼij chë taq ya Diana kʼo pa moloj o taq najin nutzjoj le Biblia, ronojel mul kan kiʼ rukʼuʼx nkitzʼët.

John xok ukʼwäy bʼey rchë circuito más bʼaʼ 43 junaʼ. Kan nqä wä chwäch ri rusamaj, ye kʼa kʼo chë xuyaʼ qa rchë xuchajij jun ruchʼalal yawaʼ. Tapeʼ ke riʼ, taq ri qachʼalal ri kitaman pä ruwäch nkitzʼët chpan jun nimamoloj, nkiʼij chë ma rujalon ta runaʼoj. Ryä ruwäch wä kiʼ rukʼuʼx achiʼel wä rubʼanon qa.

¿Achkë toʼoyon ya Diana chqä John chë ronojel mul kiʼ kikʼuʼx? ¿Achkë xttoʼö jun winäq rchë xtunaʼ kiʼkʼuxlal tapeʼ xtrïl kʼayewal? Chqä, ¿achkë xttoʼö jun winäq taq kʼo chë nuyaʼ qa jun rusamaj pa rutinamit Jehová chë xtunaʼ na kiʼkʼuxlal? Le Biblia nuʼij: «Ri jïk rukʼaslemal xtunaʼ kiʼkʼuxlal rma Jehová» (Salmo 64:10). Rchë nqʼax chqawäch re tzij reʼ, tqatzʼetaʼ achkë nyaʼö ri kantzij kiʼkʼuxlal chqë y achkë manä.

KIʼKʼUXLAL RI XA NKʼIS

Kantzij na wä chë kʼo jojun ri yeqaʼän o yeqïl pa qakʼaslemal ri kan nkiyaʼ kiʼkʼuxlal chqë, achiʼel taq nqkʼuleʼ, taq njeʼ jun qalkʼwal o taq nyaʼöx jun qasamaj chpan rutinamit Jehová. Ronojel reʼ yë Jehová spayon pä chqë, y rma riʼ nkiyaʼ kiʼkʼuxlal. Ryä xtzʼukü pä ri kʼulanen, xuʼän qa chë ütz yejeʼ qalkʼwal chqä ruyaʼon qa rutinamit rchë röj ütz nqsamäj chpan (Génesis 2:18, 22; Salmo 127:3; 1 Timoteo 3:1).

Tapeʼ ke riʼ, kʼïy mul ri kiʼkʼuxlal xa nkʼis. Rkʼë jubʼaʼ jun winäq nkäm rukʼulaj o nkanüx rukʼexel (Ezequiel 24:18; Oseas 3:1). Chqä rkʼë jubʼaʼ ri akʼalaʼ ma nkinmaj ta rutzij ri kiteʼ kitataʼ o rutzij Dios, y rma riʼ rkʼë jubʼaʼ kʼo chë yeʼelesäx qa pa congregación. Jojun tzʼetbʼäl. Ri ralkʼwal ri profeta Samuel ma xkiyaʼ ta ruqʼij Jehová. Y David, ri qʼatöy tzij, xuʼän jun nimaläj mak chwäch Jehová y rma riʼ kʼïy kʼayewal xepë pa ru-familia (1 Samuel 8:1-3; 2 Samuel 12:11). Kʼayewal achiʼel reʼ nkiʼän chë ri kiʼkʼuxlal xa npotäj chë bʼis chqä tijöj poqonal.

Ke riʼ bʼaʼ chqä nbʼanatäj taq kʼo chë nqayaʼ qa jun qasamaj pa rutinamit Jehová. Rkʼë jubʼaʼ  nkʼatzin nqayaʼ qa xa rma jun yabʼil, rma nkʼatzin yeqilij ri qachʼalal pa qachoch o rma kʼo yejalatäj chpan rutinamit Jehová. Ye kʼïy qachʼalal ri kʼo chë xkiyaʼ qa jun samaj chpan rutinamit Jehová, nkiʼij chë nkibʼisoj ri kiʼkʼuxlal ri xuyaʼ wä ri samaj riʼ chkë.

Achiʼel nqatzʼët, kʼïy chkë ri yeqaʼän o yeqïl pa qakʼaslemal nkiʼän chë nqanaʼ jun rubʼanik kiʼkʼuxlal ri xa ma nyalöj ta. Ye kʼa ri tzʼetbʼäl xuyaʼ qa Samuel, David chqä nikʼaj chik, nkikʼüt chë kʼo chik jun ruwäch kiʼkʼuxlal ri ma nkʼis ta tapeʼ kʼo yejalatäj pa qakʼaslemal o kʼo kʼayewal yeqïl.

KIʼKʼUXLAL RI MA NKʼIS TA

Jesús retaman wä achkë riʼ ri kantzij kiʼkʼuxlal. Rma taq ryä kʼo wä chkaj rkʼë rutataʼ, rukʼaslemal kan janina ütz. Le Biblia nuʼij chë ronojel mul ryä kan xnaʼ kiʼkʼuxlal (Proverbios 8:30). Ye kʼa taq xpë chwäch Ruwachʼulew, kʼo mul xrïl nimaläj taq kʼayewal. Tapeʼ ke riʼ, rkʼë ronojel ran xusmajij ri rchlaʼen pä rutataʼ che rä (Juan 4:34). ¿Achkë xtoʼö rchë xuköchʼ ri tijöj poqonal xqʼaxaj taq ya nkäm? Le Biblia nuʼij: «Rma xutzʼët apü ri kiʼkʼuxlal xtrïl, xuköchʼ taq kʼo chë xrejqaj jun mamaʼ cheʼ» (Hebreos 12:2). Tqatzʼetaʼ achkë xuʼij Jesús chrij ri kantzij kiʼkʼuxlal.

Kʼo jun qʼij, ye 70 discípulos janina kiʼkʼuxlal xkinaʼ taq xetzolin pä chutzjoxik Ruchʼaʼäl Dios, rma xekiʼän kʼïy milagros, achiʼel ri xekesaj demonios. Rma riʼ Jesús xuʼij: «Ma ttel ta ikʼuʼx rma ri itzel taq espíritus nkinmaj itzij, xa ttel ikʼuʼx chë ri ibʼiʼ tzʼibʼatäl chik chlaʼ chkaj» (Lucas 10:1-9, 17, 20). Reʼ nuyaʼ qa jun utziläj naʼoj chqë: tapeʼ nqanaʼ kiʼkʼuxlal rma kʼo jun qasamaj pa rutinamit Jehová, ri más rejqalen ya riʼ qachbʼilanïk rkʼë Jehová, y riʼ nuʼän chë nqanaʼ ri kantzij kiʼkʼuxlal.

Jun chik qʼij, taq Jesús najin wä nutzjoj Ruchʼaʼäl Dios chkë ri winäq, jun ixöq judía xuʼij apü chë ri ruteʼ Jesús kan kiʼ na wä rukʼuʼx rma ral kan jun utziläj tijonel. Ye kʼa Jesús xuʼij che rä: «Manä, ¡kiʼ kikʼuʼx ri nkiyaʼ kixkïn che rä Ruchʼaʼäl Dios chqä nkismajij!» (Lucas 11:27, 28). We ri ralkʼwal jun winäq yenman tzij, kantzij na wä chë riʼ xtuyaʼ kiʼkʼuxlal che rä. Tapeʼ ke riʼ, más na xtunaʼ kiʼkʼuxlal we xtunmaj rutzij Jehová chqä junan xtuʼän ruwäch rkʼë.

 Kantzij na wä, xtqanaʼ ri kantzij kiʼkʼuxlal we junan xtuʼän qawäch rkʼë Jehová. Tapeʼ ri kʼayewal xa nkiyaʼ bʼis pa qan, ye kʼa ri kantzij kiʼkʼuxlal ma xtkʼis ta qkʼë. Taq röj yeqaköchʼ ri kʼayewal riʼ chqä ma nqayaʼ ta qa Jehová, riʼ xa xtuyaʼ más ruchqʼaʼ ri kiʼkʼuxlal nqanaʼ (Romanos 5:3-5). Ma tqamestaj ta chë Jehová nuyaʼ ru-espíritu chkë ri nkikʼuqbʼaʼ kikʼuʼx chrij, y ri espíritu riʼ xtuʼän chë xtwachin ri kiʼkʼuxlal qkʼë (Gálatas 5:22). Rma riʼ ri Salmo 64:10 nuʼij: «Ri jïk rukʼaslemal xtunaʼ kiʼkʼuxlal rma Jehová».

¿Achkë toʼoyon pä John chë ronojel mul kiʼ rukʼuʼx?

Komä nqʼax chqawäch achkë rma ya Diana y John, ri xeqatzjoj qa pa naʼäy, ronojel mul kiʼ kikʼuʼx tapeʼ xekïl kʼayewal. Ya Diana nuʼij: «Kan nkʼuqbʼan nkʼuʼx chrij Jehová achiʼel nuʼän jun akʼal rkʼë ruteʼ rutataʼ». Chqä nuʼij: «Rïn nnaʼ chë Jehová yirutoʼon pä rchë ntzjoj le Biblia chqä rchë ma nkʼis ta ri kiʼkʼuxlal wkʼë». Y John, ¿achkë xtoʼö rchë? Ryä nuʼij chë pa 1998 kʼo chë ütz ütz xutjoj riʼ chrij le Biblia rma xok jun tijonel pa Escuela de Entrenamiento Ministerial. Ri tjonïk riʼ xutoʼ chë taq kʼo chë xuyaʼ qa rusamaj pa circuito, ma xkʼis ta ri kiʼkʼuxlal rkʼë chqä xutoʼ chë ma xuyaʼ ta qa rutzjoxik le Biblia. Ryä chqä ri rixjayil nkiʼij chë ma kan ta más kʼayewal xuʼän chkiwäch xkiʼän riʼ, rma kiyaʼon chwäch kan chë xtkiʼän ronojel ri xtkʼutuj Jehová chkë. Ryeʼ nkiʼij chë majun bʼëy kitzolin ta kiʼ rma ri xkiʼän.

Ye kʼïy qachʼalal kinaʼon chë kan ntzʼaqät ri nuʼij Salmo 64:10. Tqatzʼetaʼ ri xbʼanatäj rkʼë jun kʼulaj qachʼalal ri xesamäj más bʼaʼ 30 junaʼ pa Betel rchë Estados Unidos. Taq xeʼel äl chriʼ xeʼok precursores especiales. Ryeʼ nkiʼij: «Taq nelesäx jun asamaj ri janina naloqʼoqʼej, kantzij na wä chë nuyaʼ bʼis chawä. Ye kʼa majun rma ke riʼ nanaʼ ronojel mul». Ri qachʼalal riʼ chanin xkichäp kisamaj chrij rutzjoxik le Biblia chpan ri congregación ri akuchï xetaq wä. Ryeʼ nkiʼij: «Taq nqchʼö wä rkʼë Jehová nqaʼij wä che rä ri achkë nqanaʼ o achkë yekʼatzin chqë. Taq nuyaʼ pä ri achkë wä qakʼutun che rä, janina kiʼkʼuxlal nqanaʼ chqä nukʼuqbʼaʼ wä qakʼuʼx. Taq ma ja näj ta tqapon pa congregación, ye kʼo chik jojun qachʼalal xeʼok chqä precursores. Chqä janina kiʼkʼuxlal xqanaʼ rma kaʼiʼ winäq ri xqayaʼ kitjonïk chrij le Biblia kan chanin xkʼuqeʼ pä kikʼuʼx pa ruchʼaʼäl Dios».

XTQANAʼ RI KANTZIJ KIʼKʼUXLAL RMA JEHOVÁ

Kantzij na wä chë ma ronojel ta mul kiʼ qakʼuʼx. Ri kʼayewal kʼïy mul xa nkiʼän chë nqbʼison. Ye kʼa Jehová nukʼuqbʼaʼ qakʼuʼx kikʼë ri tzij yeqïl chpan Salmo 64:10. Taq xa nqbʼison, ütz tqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chë «ri jïk rukʼaslemal xtunaʼ kiʼkʼuxlal rma Jehová». Reʼ ntel chë tzij chë xa bʼa achkë na kʼa xtqakʼulwachij, röj xtqanaʼ ri kantzij kiʼkʼuxlal we junan xtuʼän qawäch rkʼë Jehová. Chqä kan qayoʼen ri qʼij rchë xttzʼaqät ri rutzujun qa Jehová chrij ri «kʼakʼakʼ taq kaj chqä ri kʼakʼakʼ Ruwachʼulew». Taq xtbʼanatäj riʼ, jontir rusamajelaʼ Jehová xttel ri mak chkij chqä xtkinaʼ ri kantzij kiʼkʼuxlal rma jontir ri xtuʼän Jehová pa kiwiʼ (Isaías 65:17, 18).

Jehová nutzüj reʼ: «Ri xebʼanatäj ojer ma xkenatäx ta chik nixta xkeʼapon pa taq iwan». Taq xtbʼanatäj riʼ, majun bʼëy ta chik xtqyawäj chqä ronojel qʼij kan kiʼ qakʼuʼx xtqkatäj. Ronojel ri itzelal yeqïl komä ma xkenatäj ta chik chqë. Y rma Jehová xkerkʼasoj pä ri kamnaqiʼ, xtqbʼejeʼ na chik kikʼë ri qachʼalal ri ye kamnäq äl. Pa millón chkë ri winäq xtkinaʼ jun ruwäch kiʼkʼuxlal ri majun bʼëy qanaʼon ta komä, achiʼel wä ri kiʼkʼuxlal xkinaʼ ruteʼ rutataʼ ri qʼopoj, ri 12 rujunaʼ, ri xkʼasöx rma Jesús (Marcos 5:42). Eqal eqal jontir winäq ri xkejeʼ chwäch le Ruwachʼulew kantzij chë jïk xtuʼän kikʼaslemal. Y ryeʼ, xtbʼä qʼij xtbʼä säq, xtkinaʼ ri kantzij «kiʼkʼuxlal rma Jehová».