Yaqʼax chupam ri rupam

Yaqʼax rikʼin ri rucholajem

Tqayaʼ ruqʼij ri kʼulanen achiʼel nuʼän Dios

Tqayaʼ ruqʼij ri kʼulanen achiʼel nuʼän Dios

«Ri rutunun qa Dios, majun jun achï tjachö rchë» (MARCOS 10:9TNM).

BʼIX: 131, 132

1, 2. Achiʼel nuʼij chpan Hebreos 13:4, ¿achkë rubʼanik kʼo chë nqatzʼët ri kʼulanen?

JONTIR röj nqajoʼ nqayaʼ ruqʼij Jehová. Ryä kan rukʼamon rchë nqayaʼ ruqʼij, y we xtqaʼän riʼ, ryä chqä xtuyaʼ qaqʼij röj (1 Samuel 2:30; Proverbios 3:9; Apocalipsis 4:11). Ryä chqä nrajoʼ chë nqayaʼ kiqʼij ri nikʼaj chik winäq, achiʼel ri qʼatöy taq tzij (Romanos 12:10; 13:7). Ye kʼa kʼo chik jun ri kan nkʼatzin nqayaʼ ruqʼij, ya riʼ: ri kʼulanen.

2 Ri apóstol Pablo xtzʼibʼaj: «Kan tjeʼ ruqʼij ri kʼulanen chiwäch jontir rïx, chqä ma titzʼilbʼisaj ta ri ichʼat ri akuchï yixjeʼ wä rkʼë ri ikʼulaj» (Hebreos 13:4TNM). Rkʼë re tzij reʼ, Pablo ma xa xuʼ ta xuyaʼ jun naʼoj chrij ri kʼulanen. Ryä najin wä nuʼij chkë ri cristianos chë kan tkiyaʼ ruqʼij. ¿Ke riʼ komä nqatzʼët röj chqä ri kʼulanen?

3. ¿Achkë naʼoj kan kʼo ruqʼij xuyaʼ Jesús chrij ri kʼulanen? (Tatzʼetaʼ ri achbʼäl kʼo pä pa naʼäy che rä re tzijonem reʼ).

3 We kʼo rejqalen ri kʼulanen chqawäch, xtqʼalajin chë najin nqakʼän qanaʼoj chrij Jesús. Taq ri fariseos xkikʼutuj che rä we ütz nchup ruwäch jun kʼulanen, ryä xunataj ri xuʼij Jehová taq xukʼulbʼaʼ ri naʼäy achï chqä ri naʼäy ixöq. Ryä xuʼij: «Rma riʼ, jun achï xtuyaʼ qa ruteʼ chqä rutataʼ, y chë kaʼiʼ xkeʼok xa jun chʼakulaj». Chrij riʼ xuʼij: «Ri rutunun qa Dios, majun jun achï tjachö rchë» (taskʼij ruwäch Marcos 10:2-12; Génesis 2:24).

4. ¿Achkë wä ruraybʼal Jehová chrij ri kʼulanen?

 4 Achiʼel nqatzʼët, Jesús retaman wä chë yë Jehová xtzʼukü ri kʼulanen chqä kan xuʼij chë majun tjachö ri xutün Dios. Jehová ma xuʼij ta chkë Adán y Eva chë ütz nkichüp ruwäch ri kikʼulanen. Pa rukʼexel riʼ, ri ruraybʼal wä Dios ya riʼ chë «chë kaʼiʼ» junan ta xejeʼ xtbʼä qʼij xtbʼä säq.

RI XBʼANÖ CHË XJALATÄJ RI KʼULANEN

5. Taq jun winäq nkäm rukʼulaj, ¿achkë nbʼanatäj rkʼë ri rukʼulanen?

5 Qataman chë ri mak xuʼän Adán kan kʼïy kʼayewal xerukʼän pä. Jun chkë riʼ ya riʼ ri kamïk, ri xbʼanö chë ri kʼulanen xjalatäj. Pablo xuʼij chë ri kamïk nuchüp ruwäch ri kʼulanen chqä chë ri winäq ri xkäm rukʼulaj ütz nkʼuleʼ chik rkʼë jun we nrajoʼ (Romanos 7:1-3).

6. ¿Achkë rubʼanik nukʼüt ri Pixaʼ chë chwäch Jehová kan kʼo ruqʼij ri kʼulanen?

6 Chpan ri Pixaʼ xuyaʼ Jehová che rä ri tinamït Israel, nqïl jojun naʼoj chrij ri kʼulanen. Tqatzʼetaʼ jun chkë riʼ. Ri Pixaʼ nuyaʼ wä qʼij chë jun achï yejeʼ ye kʼïy rixjayil. Riʼ nbʼanatäj wä chik taq Dios majanä wä tuyaʼ ri Pixaʼ chkë ri israelitas. Chpan ri Pixaʼ, Jehová xuʼij chë ma kekitz’la’ ta ri ixoqiʼ. Jun tzʼetbʼäl. We jun achï israelita nkʼuleʼ wä rkʼë jun ixöq ri yaʼon pa samaj y chrij riʼ nkʼuleʼ chik rkʼë jun, ri achï riʼ kʼo wä chë nuyaʼ ruway, rutzyaq chqä ri nkʼatzin che rä ri naʼäy ixöq. Dios xuʼij chë ri ixöq riʼ kʼo chë nloqʼoqʼëx chqä nchajïx (Éxodo 21:9, 10). Röj ma yoj kʼo ta chik chuxeʼ ri Pixaʼ, ye kʼa nqatzʼët ri rubʼanik nutzʼët Dios ri kʼulanen rkʼë ri pixaʼ riʼ. Kantzij na wä chë taq nqatzʼët ronojel riʼ, nqrtoʼ rchë nqayaʼ ruqʼij ri kʼulanen achiʼel nuʼän Jehová.

7, 8. a) Achiʼel nuʼij Deuteronomio 24:1, ¿achkë wä nuyaʼ qʼij ri Pixaʼ rchë nbʼan? b) ¿Achkë rubʼanik nutzʼët Jehová ri nchup ruwäch jun kʼulanen?

7 ¿Achkë wä nuʼij ri Pixaʼ chrij ri nchup ruwäch jun kʼulanen? Tapeʼ Dios kan kʼo ruqʼij ri kʼulanen chwäch, ryä xuyaʼ qʼij chkë ri israelitas rchë nkichüp ruwäch (taskʼij ruwäch Deuteronomio 24:1 * chpan ri nota). Jun achï nyaʼöx wä qʼij che rä rchë nuchüp ruwäch rukʼulanen we kʼo jun ma ütz ta nutzʼët chrij ri rixjayil. ¿Achkë bʼanobʼäl yeʼok chpan riʼ? Ri Pixaʼ ma nuʼij ta. Ye kʼa kʼo na wä chë jun bʼanobʼäl kan itzel chqä kan nutzäq rukʼïx rachjil, y ma rma ta jun bʼanobʼäl ri majun ta ruqʼij (Deuteronomio 23:14). Tapeʼ ke riʼ, pa ruqʼij qa Jesús ye kʼïy judíos nkichüp ruwäch kikʼulanen tapeʼ ma kan ta achkë xbʼanatäj (Mateo 19:3). Kantzij na wä chë ma nqajoʼ ta nq-ok achiʼel ryeʼ.

8 Pa ruqʼij qa ri profeta Malaquías, ri judíos rukʼulun wä chkë nkichüp ruwäch ri kikʼulanen, rkʼë jubʼaʼ rchë yekʼuleʼ chik rkʼë jun ixöq ri kʼa más qʼopoj na chqä ma nuyaʼ ta ruqʼij Dios. Malaquías xuʼij achkë wä rubʼanik nutzʼët Jehová ri bʼanobʼäl riʼ. Ryä xuʼij: «Rïn kan itzel ntzʼët ri nchup ruwäch jun kʼulanen» (Malaquías 2:14-16). Reʼ nuyaʼ ruchqʼaʼ ri xuʼij qa Jehová chkë ri naʼäy kʼulaj winäq xejeʼ. Ryä xuʼij: ri achï «kʼo che rkʼë rixjayil njeʼ wä, y xkeʼok xa jun chʼakulaj» (Génesis 2:24). Jesús xukʼüt chë kan junan wä nchʼobʼon rkʼë Dios taq xuʼij: «Ri rutunun qa Dios, majun jun achï tjachö rchë» (Mateo 19:6TNM).

¿XA XUʼ ACHKË RMA ÜTZ NCHUP RUWÄCH JUN KʼULANEN?

9. ¿Achkë nukʼüt chqawäch ri tzij xuʼij qa Jesús chpan Marcos 10:11 chqä 12?

9 Rkʼë jubʼaʼ jun winäq nkʼutuj qa reʼ chwäch: «¿Nyaʼöx komä qʼij che rä jun cristiano rchë nuchüp ruwäch rukʼulanen chqä nkʼuleʼ chik rkʼë jun?». Jesús xqʼalajsaj achkë nuchʼöbʼ chrij ri nchup ruwäch jun kʼulanen. Ryä xuʼij: «Xa bʼa achkë ri nuchüp ruwäch rukʼulanen rkʼë ri rixjayil chqä nkʼuleʼ chik rkʼë jun, najin nuʼän jun nimaläj mak; y we kʼo jmul jun ixöq, taq xchüp yän ruwäch rukʼulanen rkʼë rachjil, nkʼuleʼ chik rkʼë jun, ryä najin nuʼän jun nimaläj mak»  (Marcos 10:11, 12TNM; Lucas 16:18). Nqʼalajin kʼa chë Jesús janina xuyaʼ ruqʼij ri kʼulanen, chqä xrajoʼ chë ri nikʼaj chik ke riʼ ta chqä xkitzʼët. Ri winäq ri nuchüp wä ruwäch rukʼulanen chqä nkʼuleʼ wä chik rkʼë jun, najin wä nuʼän jun nimaläj mak. ¿Achkë rma? Rma chwäch Dios ma nchup ta ruwäch jun kʼulanen xa rma jun winäq ma nrajoʼ ta chik njeʼ rkʼë rukʼulaj. Chwäch ryä, chë kaʼiʼ kʼa ye «jun chʼakulaj» na. Jesús chqä xuʼij chë ri achï ri nujäch äl ri rixjayil, nuʼän wä che ri ixöq riʼ rkʼë jubʼaʼ nuʼän jun nimaläj mak. ¿Achkë rma? Rma chkipan qa ri qʼij riʼ, ri ixöq ri xjach äl rma rachjil rkʼë jubʼaʼ nkʼuleʼ chik rkʼë jun achï rchë nyaʼöx ri nkʼatzin che rä. Ye kʼa chwäch Dios, ri rukaʼn kʼulanen riʼ, xa jun nimaläj mak.

10. ¿Ajän taq ütz jun cristiano nuchüp ruwäch rukʼulanen chqä nkʼuleʼ chik rkʼë jun?

10 Ye kʼa Jesús xuʼij ajän taq ütz jun winäq nuchüp ruwäch rukʼulanen. Ryä xuʼij: «Rïn nbʼij kʼa chiwä chë xa bʼa achkë ri nuchüp ruwäch ri rukʼulanen rkʼë ri rixjayil, ye kʼa we ma rma ta chë xkanüx rukʼexel [pa griego, pornéia], y nkʼuleʼ chik rkʼë jun, xa najin nuʼän jun nimaläj mak» (Mateo 19:9TNM). Chpan ri Sermón del Monte, Jesús ke riʼ bʼaʼ chqä xuʼij (Mateo 5:31, 32). Ri kaʼiʼ mul riʼ, ryä xuksaj ri tzij griego pornéia. Re tzij reʼ nchʼö chkij bʼanobʼäl achiʼel reʼ: jun winäq nkanuj rukʼexel ri rukʼulaj o nukʼayij ruchʼakul; jun kʼulaj winäq nkikʼwaj qa kiʼ tapeʼ ma ye kʼulan ta; ye kaʼiʼ achiʼaʼ o ye kaʼiʼ ixoqiʼ nkikʼwaj qa kiʼ o jun winäq yeruʼän tzʼil taq bʼanobʼäl rkʼë jun chköp. Tqayaʼ jun tzʼetbʼäl. Tqabʼanaʼ che rä chë jun achï nuʼän jun chkë re mak reʼ. We nbʼanatäj riʼ, ri rixjayil xtchʼobʼö we xtchüp ruwäch rukʼulanen o manä. We xtchüp ruwäch ri rukʼulanen, chwäch Dios chqä xtchuptäj ruwäch ri kʼulanen riʼ.

11. ¿Achkë rma jun cristiano rkʼë jubʼaʼ xtchʼöbʼ ma nuchüp ta ruwäch ri rukʼulanen tapeʼ le Biblia nuyaʼ qʼij chë nuʼän riʼ?

11 Tqʼax chqawäch chë Jesús ma xuʼij ta chë jun winäq kan kʼo chë nuchüp ruwäch rukʼulanen we rukʼulaj xuʼän jun chkë ri tzʼil taq bʼanobʼäl ri xeqatzʼët qa (pornéia). Tqayaʼ jun tzʼetbʼäl. Jun ixöq rkʼë jubʼaʼ nuchʼöbʼ ma nuchüp ta ruwäch rukʼulanen tapeʼ xkanüx rukʼexel. Rkʼë jubʼaʼ, rma kʼa nunaʼ na ajowabʼäl chrij rachjil, nküy rmak chqä junan xtkiyaʼ chkiwäch xtkitäj kiqʼij rchë más ütz xkebʼä pa kikʼulajil. Chqä ma tqamestaj ta chë we ri ixöq nuchüp ruwäch ri  rukʼulanen y ma nkʼuleʼ ta chik, rkʼë jubʼaʼ kʼo kʼayewal xtrïl, achiʼel reʼ: ¿Achkë komä xtyaʼö ronojel ri nkʼatzin che rä? ¿Achkë komä xtuʼän taq xtrayij xtjeʼ rkʼë jun achï? ¿Achkë komä xtuʼän we xtpë bʼis pa ran rma xtunaʼ chë xa ruyon kʼo? We ye kʼo ral, ¿xtuyaʼ kʼayewal chwäch xkerkʼiytisaj pa ruchʼaʼäl Dios rma xjäch riʼ rkʼë rukʼulaj? (1 Corintios 7:14). Nqʼalajin kʼa chë ri winäq ri nuchüp ruwäch rukʼulanen xtrïl kʼayewal tapeʼ ma yë ta ryä ri ajmak.

12, 13. a) ¿Achkë xbʼanatäj rkʼë rukʼulanen Oseas? b) ¿Achkë rma Oseas xukʼwaj chik jmul ya Gómer chrachoch? c) ¿Achkë nukʼüt qa ronojel reʼ chqawäch chrij ri kʼulanen?

12 Ri xbʼanatäj rkʼë ri profeta Oseas nukʼüt chqä chqawäch achkë rubʼanik nutzʼët Jehová ri kʼulanen. Ryä xuʼij che rä Oseas chë tkʼuleʼ rkʼë jun ixöq ri rubʼiniʼan Gómer. Re ixöq reʼ xtkanuj wä rukʼexel ri profeta chqä xkejeʼ wä ral ri ma ye ralkʼwal ta Oseas. Pa naʼäy, ya Gómer xjeʼ wä jun ral rkʼë Oseas (Oseas 1:2, 3). Ye kʼa chrij riʼ, xejeʼ chik kaʼiʼ ral, jun qʼopoj chqä jun kʼajol, ri rkʼë jubʼaʼ jun wä chik kitataʼ. Tapeʼ kʼïy mul xkanüx rukʼexel, Oseas ma xchüp ta ruwäch ri rukʼulanen rkʼë ri rixjayil. Chrij ronojel riʼ, ya Gómer xuxtuj qa Oseas y xbʼeʼok jun ixöq ri xxmeʼ pa samaj. Tapeʼ ke riʼ, Oseas xlöqʼ ya Gómer rchë xtzolin pä rkʼë (Oseas 3:1, 2). Jehová xuksaj ri xbʼanatäj rkʼë Oseas rchë xukʼüt chwäch ri tinamït Israel chë kʼïy mul xküy kimak, rma ryeʼ xa xkiyaʼ qa Jehová chqä xa tyox chik xkiyaʼ kiqʼij. ¿Achkë nqatamaj qa röj chrij riʼ?

13 Achiʼel xqatzʼët qa, we jun cristiano nuʼän jun bʼanobʼäl ri xa ye tzʼil chwäch Dios, ri rukʼulaj kʼo chë nchaʼ we njeʼ na rkʼë o manä chik. Jesús xuʼij chë, we nbʼanatäj riʼ, pa ruqʼaʼ ri ma ajmak ta kʼo wä we nuchüp ruwäch rukʼulanen o manä, chqä ma nmakun ta we nkʼuleʼ chik rkʼë jun. Ye kʼa majun rubʼanon ta we nuküy rukʼulaj. Le Biblia nuʼij chë Oseas xukʼwaj chik jmul ya Gómer chrachoch. Ye kʼa ya Gómer kʼo chë ma njeʼ ta wä chik rkʼë jun achï. Tapeʼ ya Gómer xtzolin pä rkʼë Oseas, ryä ma xwär ta rkʼë rixjayil jun tiempo (Oseas 3:3, nota). Ye kʼa, taq xqʼax ri tiempo riʼ, kantzij na wä chë xjeʼ chik jmul rkʼë. Reʼ xukʼüt ri naʼoj xuʼän Jehová kikʼë ri israelitas taq xerukʼän chik jmul (Oseas 1:11; 3:3-5). Ri naʼoj nqatamaj qa chrij, ya riʼ chë we jun winäq ri ma ajmak ta ma nrajoʼ ta nuchüp ruwäch rukʼulanen, taq nwär chik jmul rkʼë ri rukʼulaj ajmak, xtukʼüt chë xküy yän (1 Corintios 7:3, 5). We nuʼän riʼ, le Biblia ya ma nuyaʼ ta chik qʼij che rä rchë nuchüp ruwäch rukʼulanen. Pa rukʼexel riʼ, chë kaʼiʼ kʼo chë nkitäj kiqʼij rchë nkitzʼët ri kʼulanen achiʼel wä nutzʼët Jehová.

TQAYAʼ RUQʼIJ RI KʼULANEN TAPEʼ YE KʼO KʼAYEWAL

14. Achiʼel nuʼij chpan 1 Corintios 7:10 chqä 11, ¿achkë, rkʼë jubʼaʼ, nbʼanatäj chkipan jojun kʼulanen?

14 Jontir röj, ri rusamajelaʼ Jehová, kʼo chë nqatäj qaqʼij rchë nqayaʼ ruqʼij ri kʼulanen, achiʼel wä nkiʼän Jehová y Jesús. Ye kʼa, rma xa yoj ajmakiʼ, kʼo mul ma nqaʼän ta riʼ (Romanos 7:18-23). Rma riʼ, ma nsach ta qakʼuʼx taq nqatzʼët chë ye kʼo cristianos pa naʼäy siglo ri xekïl kʼayewal pa kikʼulanen. Pablo xtzʼibʼaj chë «ri ixjayilonel kʼo chë ma nuyaʼ ta qa ri rachjil», ye kʼa kʼo mul xbʼanatäj riʼ (taskʼij ruwäch 1 Corintios 7:10, 11).

¿Achkë ütz nkiʼän jun kʼulaj qachʼalal we kʼïy kʼayewal najin nkiqʼaxaj chpan ri kikʼulanen? (Tatzʼetaʼ ri peraj 15).

15, 16. a) Tapeʼ kʼo kʼayewal chkikojöl, ¿achkë kʼo chë nkiʼän jun kʼulaj winäq y achkë rma? b) ¿Ke riʼ chqä kʼo chë nuʼän jun qachʼalal we rukʼulaj ma rusamajel ta Dios?

15 Pablo ma xuʼij ta achkë rma xkijäch kiʼ ri kʼulanen riʼ. Ye kʼa ütz nqaʼij chë ma rma ta chë jun chkë ryeʼ xuʼän jun chkë ri bʼanobʼäl ri xa ye tzʼil chwäch Dios. ¿Achkë rma ke riʼ nqaʼij? Tqabʼanaʼ che rä chë yë ta ri achï xbʼanö jun chkë ri bʼanobʼäl ri xa ye tzʼil chwäch Dios. We ke riʼ, ri ixöq ütz ta xchüp ruwäch rukʼulanen chqä xkʼuleʼ ta chik rkʼë jun xa ta xrajoʼ. Ye kʼa Pablo xuʼij chë ri ixöq ri xa xuʼ rujachon riʼ rkʼë rachjil kʼo chë ma nkʼuleʼ ta chik rkʼë jun, o we nrajoʼ, ütz nukʼän chik riʼ rkʼë rachjil. Reʼ rma chë chë kaʼiʼ kʼa jun na kibʼanon chwäch Dios. Ri apóstol xuʼij chqä chkë ri kʼulaj taq winäq chë, we majun ta jun chkë ryeʼ xbʼanö jun tzʼil bʼanobʼäl, xa tkisoloʼ xa bʼa achkë kʼayewal npë chkiwäch. Ri kʼulaj winäq riʼ ütz wä nkikʼutuj kitoʼik chkë ri ukʼwäy taq bʼey, rma ryeʼ, pa rukʼexel nkitoʼ ruwiʼ ri ixjayilonel o ri  achijilonel, xa xtkiyaʼ naʼoj chkë ri elesan pä chpan le Biblia.

16 Ye kʼa, ¿achkë komä nbʼanatäj we rukʼulaj jun cristiano ma rusamajel ta Dios? ¿Ütz komä nkijäch kiʼ we kʼo kʼayewal chkikojöl? Achiʼel qatzʼeton pä, le Biblia nuʼij chë xa xuʼ taq jun chkë ryeʼ nuʼän jun bʼanobʼäl ri xa tzʼil chwäch Dios, ütz nkichüp ruwäch kikʼulanen we nkajoʼ. Ye kʼa ma nuʼij ta achkë bʼanobʼäl yebʼanö chë jun kʼulaj winäq xa xuʼ nkijäch kiʼ. Pablo xuʼij: «We ri rachjil jun ixöq ma rutzeqelbʼëy ta Cristo, ye kʼa ri rachjil ütz nutzʼët chë ryä kʼo rkʼë, ma tuyaʼ ta qa rachjil» (1 Corintios 7:12, 13TNM). Re naʼoj reʼ kʼa kʼo na ruqʼij komä.

17, 18. ¿Achkë rma ye kʼo qachʼalal kiyaʼon chwäch kan ma nkijäch ta kiʼ rkʼë kikʼulaj tapeʼ kʼïy kʼayewal najin nkiqʼaxaj chpan ri kikʼulanen?

17 Ye kʼa kʼo mul, ri achijilonel ri ma rusamajel ta Dios achiʼel ta nukʼüt chë ma nrajoʼ ta chik chë ri rixjayil kʼo rkʼë pa rachoch. Rkʼë jubʼaʼ ri rixjayil nunaʼ chë xa nxiʼin chik rij rukʼaslemal rma rachjil janina nuchʼäy. O rkʼë jubʼaʼ ma nuyaʼ ta achkë nkʼatzin che rä rixjayil o ri nkʼatzin chkë ralkʼwal, o ntäj ruqʼij chrij rixjayil chë ma tuyaʼ ta chik ruqʼij Dios. Rma riʼ, rkʼë jubʼaʼ jojun chkë ri qachʼalal ixoqiʼ nqʼax chkiwäch chë ri kichjil ma nkajoʼ ta chik chë ryeʼ yejeʼ kikʼë pa kachoch chqä chë nkʼatzin nkijäch kiʼ. Ye kʼa ye kʼo chik jojun qachʼalal ixoqiʼ, tapeʼ najin nkiqʼaxaj ri kʼayewal riʼ, kikochʼon chqä kitjon kiqʼij rchë ütz yebʼä pa kikʼulajil. ¿Achkë rma?

18 Jun rma, ya riʼ chë ri winäq ri nkijäch kiʼ rkʼë ri kikʼulaj ma nchup ta ruwäch ri kikʼulanen xa rma nkiʼän riʼ, chqä xtkïl ri kʼayewal ri xqatzjoj yän qa. Ri apóstol Pablo xuʼij chik jun naʼoj ri yerutoʼ ri qachʼalal rchë ma xtkijäch ta kiʼ rkʼë kikʼulaj. Ryä xuʼij: «Rma ri achijilonel ri ma rutzeqelbʼëy ta Cristo, chʼajchʼöj ntzʼet rma Dios xa rma ri rixjayil; y ri ixjayilonel ri ma rutzeqelbʼëy ta Cristo, chʼajchʼöj ntzʼet rma Dios xa rma ri qachʼalal achï; ma ta rma riʼ, ri iwalkʼwal rïx kan ta tzʼil yetzʼet rma Dios, ye kʼa komä ye chʼajchʼöj chik» (1 Corintios 7:14TNM). Ye kʼïy qachʼalal ri ma xkijäch ta kiʼ rkʼë ri kikʼulaj ri ma Testigo ta, komä kan kiʼ kikʼuʼx tapeʼ xekïl kʼïy kʼayewal, rma ri kikʼulaj xok na jun rusamajel Jehová (taskʼij ruwäch 1 Corintios 7:16; 1 Pedro 3:1, 2).

19. ¿Achkë rma chkipan ri congregaciones kan ye kʼïy qachʼalal ütz kikʼwan kiʼ chpan ri kikʼulanen?

19 Jesús xuʼij achkë rubʼanik nutzʼët ryä taq jun kʼulaj winäq nkichüp ruwäch ri kikʼulanen y Pablo xeruyaʼ naʼoj chrij ri kʼo chë nkiʼän jun kʼulaj winäq we nkichʼöbʼ nkijäch kiʼ o manä. Chë kaʼiʼ nkajoʼ wä chë ri rusamajelaʼ Jehová nkiyaʼ ta ruqʼij ri kʼulanen. Komä, chkipan ri congregaciones ri ye kʼo chwäch ronojel Ruwachʼulew, ye kʼïy qachʼalal kan ütz kikʼwan kiʼ pa kikʼulajil. Rkʼë jubʼaʼ chpan qa-congregación röj, ye kʼo chqä qachʼalal ri kan kiʼ kikʼuʼx kikʼwan kiʼ, rma ri achijilonel nrajoʼ rkʼë ronojel ran ri rixjayil, y ri rixjayil kan nuyaʼ ruqʼij chqä nrajoʼ ri rachjil. Jontir ri qachʼalal riʼ nkikʼüt chë kan kʼo ruqʼij ri kʼulanen. Y kan kiʼ qakʼuʼx chë pa millón chkë ri achijilonel chqä ixjayilonel nkikʼüt chë kantzij ri xuʼij qa Dios rkʼë re tzij reʼ: «Rma riʼ, jun achï xtuyaʼ qa ruteʼ chqä rutataʼ, y kʼo che rkʼë rixjayil njeʼ wä, y chë kaʼiʼ xkeʼok xa jun chʼakulaj» (Efesios 5:31, 33TNM).

^ parr. 7 Deuteronomio 24:1: «We jun achï nkʼuleʼ rkʼë jun ixöq, ye kʼa ryä ma nrajoʼ ta chik ri ixöq rma kʼo jun ri ma ütz ta xutzʼët chrij, ryä kʼo chë nuʼän jun wuj ri nukʼüt chë xchüp ruwäch rukʼulanen rkʼë y kʼo chë nuyaʼ pa ruqʼaʼ ri ixöq riʼ chqä nresaj äl chrachoch».