Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Aipor 2017

 Ngeren U Pasen Kwagh U Uma U Or

M Kange Ishima u Lun Orutya u Kristu

M Kange Ishima u Lun Orutya u Kristu

Er agbo a gbuuka lu karen ape m lu la fyugh fyugh yô, m dugh hanki u pupuu m kende sha teghelee. Ushoja mba ve lu keren kwagh la, ngor ér mo m due ape m yer la. Maa m due, m gba van hen ape ve lu la teghelee teghelee, henen mer alaghga vea wuam shin vea wuam ga-o? Yange er nan ve m va hingir u nyôron ken zayol nee?

YANGE i marem ken inyom i 1926 la. Mbamaren asev eren tom kpoghuloo, ve lu hen angar u cuku ugen ken tar u Greece, u i yilan ér Karítsa la, ve mar se anigheni, mo m lu wan ve u sha utaankaruhar.

Ken inyom i 1925 la, mbamaren av za zua vea John Papparizos, u lu Orhenen Bibilo, er ngise i yilan Mbashiada mba Yehova la. John lu or u tseen ishima shi wa iliam kpishi. Er kwagh u John pase ve ken Ruamabera tsembelee la doo ve tsung yô, ve hii u zan mbamkombo mba Mbahenen Bibilo hen angar wase la. Ngôm yange na Yehova Aôndo jighjigh taveraa, shi er fa takerada ga nahan kpa, pasen mbagenev kwagh u jighjigh u nan na la hanma shighe u ian i dugh cii. Kwagh ka a er i vihi yô, terem hemba veren ishima sha mbamyen mba ior mbagenev, nahan kure kure maa de u zan mbamkombo mba Mbakristu.

Mo vea anngôôv av yange se lu a icivir sha Bibilo, kpa se mba va ganden kera yô, asaren a sha inja i mbayevikyaior la ngohol se ishima. Ka va nyer ken inyom i 1939 la yô, Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Uhar mbira pev ken veghertar u Yuropa la, maa kwagh ugen er hen angar wase la, u kunda se iyol yô. Yange i kighir Nicolas Psarras, u wa ndor a vese shi lu anmgbian wam shi sember eren batisema, maa hingir Orshiada la ér, a nyôr shoja i tar u Greece la. Nicolas u lu anyom 20 hen shighe ne la, kaa a mbahemenev mba shojaa mbara vangertiôr ér, “Me fatyô u nôngon ityav ga, sha ci u m ngu orutya u Kristu.” Maa koti u shojaa ugen ôr un ijir kure ér, i wuhe un ken purusu anyom pue. Yange kwagh ne kpiligh se iyol saa her!

Kwagh ka a er i doo yô, ken mhii u inyom i 1941 la, shoja i tar u Britain vea ushoja mbagenev va kôr num ken tar u Greece la sha shighe kpuaa, nahan i dugh Nicolas ken purusu kera. Dugh purusu yô, a hide hen Karítsa, ape anngôm u vesen, Ilias, va pine un mbampin kpishi sha kwagh u Bibilo la. Mo kpa m kegh ato zulee. Mba been kera yô, mo vea Ilias kua anmasetyô wase u kwase, Efmorfia cii, se hii u henen Bibilo shi zan mbamkombo  vea Mbashiada hanma shighe. Ka ker inyom igen yô, se utar cii se tsegha ayol a ase sha ci u Yehova, maa i er se batisema. Shighe kar yô, anngôôv asev mbagenev unyiin kpa hingir Mbashiada mba civir Yehova sha mimi.

Ken inyom i 1942 la, tiônnongo u Karítsa la lu a agumaior ataankaranyiin, nomso man kasev, mba hii anyom 15 zan zan 25 yô. Se cii se fa ser atsan a vihin tsung lu keghen se ken hemen. Sha nahan yô, se kohol imôngo hanma shighe u se fetyô cii, se hen Bibilo shi se wa atsam a Tartor shi se er msen. Kwagh ne na yô, jighjigh wase u nan seer taver.

Demetrius man azende a na a hen angar u Karítsa la

ITYAV PEV KEN TAR WASE

Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Uhar mbira mbi ngur nôngon u been nahan, maa ior mba ken Greece mbakaan ér or hemba or ga la, hemba gomoti u Greece la ato, nahan kwagh ne va a ityav ken tar wase. Ior mbakaan ér or hemba or ga mban, gba zenden ken agar kighir ior ér ve dondo ve. Yange mba va nyer hen angar wase yô, ve kôr agumaior atar aa lu Mbashiada yô ve yem a mi; agumaior shon yô, lu Antonio Tsoukaris man Ilias kua mo. Se zamber a ve ser se mba Mbakristu mba se lu paleghaa a tar yô, kpa ve kighir se ve yem a mi hen uwo u i yer ér Mount Olympus la. Mough hen angar wase la yem hen uwo ne, ka zende u kuman er ahwa 12 nahan.

Ica i gbe ga yô, orgen u hemen ior mba ve kaan ér or hemba or ga la, na wada ér se kohol shoja na i atemtyo la, se yem ityav. Yange se mba pasen ser, Mbakristu mba mimi, mba tee ikyagh ki tswamegh a orgen ga yô, tôô se yem a mi hen orvesen na ugen. Se mba pasen orvesen la kpa nahan yô, a na wada ér, “Hendan ase nen jaki, tôôn nen mba ve vihi iyol hen agirigi u uitya la, yemen nen a ve ken iyouci.”

Maa se kaa a na ser, “Kpa aluer ushoja mba gomoti za kôr se di ye? Vea nenge se ér se mba mbanôngontyav kpôô kpôô gaa?” Tsô a kaa ér, “Yô, za naan nen mbatanigwa bredi.” Nahan se kaa a na ser, “Kpa aluer orhemen ugen nenge a vese sha jaki, maa nan na se wada ér se kuran ikyav mbi uityaav se za naan mbatanigwa di ye?” Orvesen la henen sha kwagh ne gbaan yô, a kaa ér: “Ka shami, u nengen sha ilev yô, a hemba ne ga! Lu nen hen uwo ne, nengen nen sha ilev.”

Nahan er ityav mbin lu zan hemen la, se mbautar mban se nenge ser, imoshima yase na se ian i nengen sha ilev. Inyom i kar yô, i na anngôm u vesen Ilias ian ér a hide a yem ken ya, a za nengen sha ngô wase, u hingir kwasecôghol la. Antonio di va gba angev, maa i pase un. Kpa mo yô, i pasem ga.

Hen shighe ne, shoja i tar u Greece lu nôngon u hemban mba ve lu kaan ér or hemba or ga la ityav. Maa ior mba ve kôrom la, yevese vea mo sha iwo, yem ken tar u Albania, u u lu ikyua a tar wase la. Se mba za zurum sha joughtar yô, ushoja mba tar u Greece va kase se wa atô. Nahan mciem gba nongo u mbahembanato mban iyol, maa ve hembe ayem ve yem. Mo m za yer hen kon ugen u u gba yô. Kape yange m va tagher a ushoja mba m vande teren kwagh ve la je la.

Yange m pasen ushoja mba tar u Greece mer ior mbakaan ér or hemba or ga la kôrom a kôr yô, ve za a mo hen afo a shojaa, ikyua a Véroia, gar u sha ayange a tsuaa u Bibilo i yer un ér Berea la, ve za tôv sha kwagh wam tsembelee her. Maa i nam wada ér mo m time ahungwa a ushoja vea yeren shimi vea nôngon ityav yô. M vende mer, me time ahungwa ga yô, orhemen u shoja i tar u Greece la na wada ér, i yem a mo hen icile i i za tsahan mbahembanato her, i i yer ér Makrónisos (shin Makronisi) la.

ICILE I CIER IYOL

Icile i uma a taver her, shi mngerem ma lu ga shi oo ka u ta kpishi, i i yer ér Makrónisos la ngi ikyua a ijiir i i yer ér Attica la. Mough hen gar u Atene yem her, kuma ukilomita 50. Icile ne lihe kuma ukilomita 13 nahan tseegh, shi i gbanger kuma er umita 500 nahan. Nahan kpa, hii ken inyom i 1947 la zan zan inyom i 1958 la, i wuhe mbakwarev hen ijiir ne hemba iorov 100,000. Mbakwarev mban lu nongo u mbakaan ér or hemba or ga man mba i hen ér ve nyôr nongo a ve la, man mba ngise ve lu hendan kwagh a gomoti la, kua Mbashiada mba Yehova mba mimi kpaa.

Yange mba za nyer a mo hen ijiir ne ken mhii u inyom i 1949 la yô, i pav mbakwarev i ver ken afo kposo kposo. Maa i za verem hen afo agen vea nomso mbagenev uderi imôngo, ape i kuran se kpishi ga yô. Se iorov mba kuman er 40 nahan se yav ken tenti u shojaa, u i er sha ci u iorov 10 tseegh la. Se maan mngerem ma human shi se hemban yan iyue man mngishim. Ihyundu man ahumbe a karen baveraa na yô, se ya ican ken uma je kera doo ga. Kpa lu se guda a u menger awen kôndon shi hiden didi la. Lu gbenda u vihin tsung u i naan mbakwarev kpishi mba iyol doo ve ga la ican ken purusu je la. Kwagh ne yange a vihi iyol shi a na i lu ve ken ityou hang.

Mo vea Mbashiada mbagenev mba i yem a vese ken icile i Makrónisos la

Iyange igen yô, m za zua vea Mbashiada mbagenev kpishi mba hen afo agen, shighe u m lu zenden sha waarawa u hen kpemnger la. Yange saan se iyol kpishi er se zua yô! Er se lu eren sha kwaghfan ser i de fe se ga yô, se nengen ayol a ase shighe u se fetyô la tseegh. Shi yange se pasen mbakwarev mbagenev kwagh sha kwaghfan, nahan shighe kar yô, mbagenev ker hingir Mbashiada. Akaa ne kua msen u se lu eren sha gbashima la wase se se vôr ken jijingi ga.

I NAM ICAN TSUNG

Yange mba “nengen mlu wam” iwer pue ngi kar yô, mba ve kôrom la kaa ér shighe kuma u me hua yonofum i shojaa ve! M vende u huan yonofum yô, ve kôrom ve yem a mo hen orvesen u nengen sha afo a ase la. Maa m nger kwagh m na or shon, m kaa mer, “M soo u lun orutya u Kristu tseegh.” Orvesen la tem mciem iyol cii yô, a kaa ér i yem a mo hen orvesen ugen u cir ken a na la. Or ne lu bishôp u vesen u nengen sha ayou a aduaa kpishi ken tar u Greece yô. Yange wuha iyol sha akondo a aduaa. Yange pinem mbampin ken Ruamabera, m ne mbamlumun vangertiôr yô, a ngor sha ishimavihin kaa ér: “Due nen a na heen kera. Ka ortoronshima!”

Kpernan sev mbu aven yô, shi ushoja mbara nam wada ér mo m hua yonofum i shojaa. M vende mer me hua ga yô, ve tam azu kpoghuloo shi ve gbidyem sha batin u sha kon. Maa ve za a mo hen anyouci ugen u lu hen afo a ase la ér, i za karem i nenge aluer akuhe a am sombo ga yô. Mba been yô, ve hide a mo hen tenti wam. I nam ican hanma iyange nahan zan zan kuma iwer ihiar.

Er m venda u nyiman jighjigh wam yô, ushoja mba ishima vihi ve a mo kpishi ne, ker gbenda ugen sha u m de kera til sha mimi ga yô. Yange ve kôrom ave ve kange ken ijime, maa ve gbidyem sha ikyor shin ikpande a ngahar je sha won duem ishima. Er m lu yan ican tsung ne, m umbur mkaanem ma Yesu man, ér: “Saan ne iyol zum u ka a heen ne, a tôvon ne a ican [yô] . . . Ember nen, i̱ saan ne ken ishima tsung, gadia injar yen vese Sha, gadia kape ve tôv uprofeti mba ve vande a ven la a ican je la.” (Mat. 5:11, 12) Ken masejime yô, m hume, sha ci u ve gbidyem kar ikyaa inya.

M va nderen yô, m kav iyol yam ken sev u ndôhôr keghelee, u bredi shin mngerem shin ikyondo i cirin lu ker ga yô. Nahan cii kpa, m lu kwagh wam ving shi kwagh kpa zam iyol ga. Er Bibilo i kaa nahan, “bem u Aôndo” la, lu ‘kuran ishima yam man mbamhen av.’ (Fil. 4:7) Sev mbu aven yô, orshoja ugen zungwem mhôônom; a nam bredi man mngerem kua ikyondo i wuhegh i gban shin inya. Maa orshoja ugen la di nam kwaghyan na. Sha igbenda ne, kua igen kpishi, m nenge er Yehova wam ikyo doo doo yô.

Mbavesen mba shojaa mbara nenge ér mo m ngu or u hemban ato u m vende u geman inja yô. Nahan ve tôôm ve yem a mo hen gar u Atene sha u koti u shojaa ugen her a za ôrom ijir yô. Mba ze a mo yô, koti la ôrom ijir kaa ér i wuhem anyom atar ken purusu ugen hen ijiir i i yilan ér Yíaros (shin Gyaros) la. Ijiir ne lu icile i i gba ica a Makrónisos kuma ukilomita 50, vegher u sha ityoughkitaregh la yô.

“SE NA NE JIGHJIGH”

Yange i maa kpekpe u purusu u ken Yíaros la sha akam a vesen a nyian shi taver iyol gbang gbang. Purusu ne lu a mbakwarev mba patii ker hemba 5,000. Shi yange i wuhe se Mbashiada iorov utaankaruhar ker. Se cii i wuhe se sha ci u se mba Mbakristu mba lun paleghaa a tar yum. Se mba utaankaruhar mban se kohol se hen Bibilo, er i ta se icin gbang gbang ér se de eren nahan ga kpaa. Hanma shighe i yer ukôpi mba Iyoukura i  nyôr a mi ken purusu wase ne, maa se hide se nger ukôpi mbagenev ken ikyapipaa sha ave sha er se hen kwagh a mi yô.

Iyange igen yô, se lu henen kwagh myer, maa orkuran purusu ugen va due sha mi, nahan a ngohol ityakerada yase cii a yem a mi. Maa i za a vese hen afishi a or u cirin sha orvesen u nengen sha purusu la; se lu henen ser a seer shighe wase u tsan ken purusu la. Kpa or shon kaa ér: “Se fa ne, shi se wuese gbenda u ne tsough u eren kwagh la kpaa. Se na ne jighjigh. Hide za er nen tom wen.” Shi yange na se mbagenev ityom i taver ga ér se er. Nahan se wuese Yehova kpishi. Er se lu ken purusu nahan kpa, se lu civir Yehova sha mimi her, nahan kwagh ne va un a icivir.

Er se tile dông, se lumun u tenger ga yô, kwagh u injaa due ker. Orkwar ugen u lu profesôr u ayengegh yô, yange nengen ieren yase i dedoo la vighe vighe yô, kwagh ne mgbegha un u pinen se mbampin sha akaa a se na jighjigh a mi la. Yange mba pasen se Mbashiada ken mhii u inyom i 1951 la yô, profesôr ne kpa i pase un. Shighe kar yô, i er un batisema, hingir Orshiada, shi hingir orivangeli u pasen kwagh hanma shighe.

M NGU ORUTYA HER

Mo vea kwase wam Janette

Yange mba pasen mo yô, m hide m za kohol tsombor wam hen Karítsa. Shighe kar yô, mo vea ior mbagenev kpishi ken tar wam, se mough se yem twev hen gar u Melbourne, ken tar u Australia. Er m lu ker la, m zua a Janette, anmgbian u kwase u doon ashe, maa m vôso un. Mo vea na se mar wannomso man mbayev mba kasev utar, shi se yese ve cii ken mimi.

Nyian ne, m hemba anyom 90, kpa m ngu eren tom u ortamen ken tiônnongo her kpoghuloo. Ashighe agen avav a tse a yange tôndom iyol côu côu la, nga a na iyol man angahar a am, a nyoon mo, hemban je yô, shighe u m dugh kwaghpasen m hidi la. Nahan cii kpa, m kange ishima mer me za hemen u lun ‘orutya u Kristu’ her.—2 Tim. 2:3.