Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Ka Nyi Tartor u Aôndo Ua Va Kar a Mi Kera?

Ka Nyi Tartor u Aôndo Ua Va Kar a Mi Kera?

“Tar yô, ngu karen kera kua isharen i u kpaa; kpa u nan eren ishima i Aôndo yô, nan ngu lun gbem sha won.”—1 YOH. 2:17.

ATSAM: 134, 24

1, 2. (a) Ka sha gbenda u nyi nahan a fatyô u tôôn tar ne karen sha iferor u i er un ijir i kur ér a kuma ku laa? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) A va timin botar ne kera yô, ior cii vea kaa ér nyi?

TÔÔ ase wer, i due a iferor u vihin tu tsung ugen ken gaadi, mba gbe yemen a na yô, mbakuran iferor la, mba yôôn taver taver ér, “orkpen ngu zenden!” Mbakuran mbara mba yôôn nahan sha ci u nyi? Or la ngu gbong gbong, shi a gba angev mbu mbua wua un kpaa ga. Mbakuran mbara mba yemen a na hen ijiir i a za wua un yô. Nahan iferor u i er un ijir i kur ér a kuma ku ne, ngu inja er ka orkpen nahan. *

2 Jighilii yô, tar u ainge ne ngu er iferor u ica a gba ga tsô a wua un la nahan. Yehova ôr botar ne ijir kure ér u kuma u a tim u, man mtim shon nangem hegen. Bibilo kaa ér: “Tar yô, ngu karen kera.” (1 Yoh. 2:17) Gba u a tim tar ne keng a bunde ga. Nahan kpa, mkposo u vesen ngu hen atô u mkur u tar ne a mkur u iferor la. Alaghga a kuman u a wua iferor la yô, mbagenev vea gba ayôôso, vea kaa ér i ôr un ijir sha mimi ga, nahan vea lu veren ishima ér i pase un. Kpa hide sha kwagh u tar ne yô, or u nan er  u ijir nan kur ér i tim u la, ka Tor u Hemban Cii, u a lu or u vough shi a er ijir sha mimi yô. (Dut. 32:4) Or môm nan ngu u nana timbir a mtim u tar ne ga, shi or môm kpa nan ngu u nana gba ahon ér i ôr tar ne ijir sha mimi ga ze. A va timin tar ne kera yô, hanma kwagh u uma sha won cii una lumun saan saan ér i er kwagh a tar ne sha mimi. Nahan ior vea zua a mpeveryol kpen kpen!

3. Ka akaa a vesen anyiin a nyi se lu timen sha mi, aa Tartor u Aôndo ua va kar a mi kera laa?

3 Ka akaa a nyi a va kar a mi sha, a a “tar” u u lu “karen kera” ne imôngo? Ka akaa kpishi a ior ve nengen nyian ér aa lu shin tar ne igbekeke la je, a va kar a mi kera ye. Kwagh ne ka loho u boo? Mayange ga cii! Jighilii yô, ka semakwagh u “Loho u Dedoo u tartor” la je la. (Mat. 24:14) Sha nahan yô, de se ver nen ishima sha kwagh u Tartor u Aôndo ua va kar a mi kera la. Se lu timen sha akaa a vesen kposo kposo anyiin, a yô ka: Mbaaferev man mbamzough mba eren anyighe man aeren a bo kua mbamlu mba vihin tsung. Ken akaa shon cii, se lu timen fan (1) er akaa la a benden a vese hegen la, (2) kwagh u Yehova una er sha mi la, man (3) er Yehova una va bee a akaabo ne, una gema a va a akaa a dedoo yô.

MBAAFEREV

4. Ka sha igbenda i nyi nahan mbaaferev ve lu benden a vese hegene?

4 Mbaaferev mba benden a vese hegen nena? Apostoli Paulu yange tsenganpasen ér tar u ainge ne ua lu ken “ashighe a ican” yô, Aôndo shi mgbegha un nger wener: “Udangmbaiorov man mbatsughunior vea yem hemen hemen vea hemba vihin a vihi kwagh.” (2 Tim. 3:1-5, 13) U nenge er kwaghôron u profeti la a lu kuren sha mi vough kpa? Se mbagenev kpishi mbaaferev, er mbatswamev man mbaeren kwagh u mbavia a mbavia kua anomaior a bo nahan, nzughul a vese jighilii. Mbagenev ken ve ka ve er ifer ken igbar je; mbagenev ka mbatsughunior, mba ka ve lu er ve doo inja shin mba a mhen u wasen ior, kpa ve gem ve lu ubombaiorov la. Aluer mbaaferev mban tswam se jighilii ga je kpa, ieren ve la ngi benden a vese. Ka sea nenge a aferakaa a ve a vihin tsung la nahan, ishima i vihi se kpen kpen. Gbenda u mbaaferev ka ve tswam mbayev man mbabeenyol man mba ve lu a orwasen ve ga la, ka u ta se hindi iyol. Aferaior ka a er kwagh er ka inyamtoho shin ujijingi mba bov nahan. (Yak. 3:15) Kwagh er doo yô, Mkaanem ma Yehova na se loho u dedoo u u hembe akaabo a mbaaferev ve eren la yô.

5. (a) Ka ian i nyi i lu sha ci u mbaaferev here? (b) Ka nyi ia va er mbaaferev mba ve vende u geman ishima laa?

5 Yehova una er nyi sha mini? Hegen ne, Yehova ngu nan mbaaferev ian ér ve gema ishima. (Yes. 55:7) Nahan mba a ôr ve asange asange ijir i masetyô la ga. Ka tar ne i er u ijir i kur ér u kuma u a tim u ye. Kpa gema ior mba ve lumun u geman ishima ga, mba ve ze hemen u suen tar ne her zan zan i ar sha shighe u zegecan la di ye? Yehova tôndo zwa ér una tim mbaaferev shin tar kera, nahan a tsa kpa or a kera nenge a ve ga. (Ôr Pasalmi 37:10.) Alaghga mbaaferev vea hen ér vea war ijirôron la. Mbagenev kpishi hen fa u yeren akaabo a ve eren la, nahan shin tar ne yô, ashighe kpishi ka ve war ijirôron man mtsaha. (Yobu 21:7, 9) Kpa Bibilo umbur se ér: “Ashe Na [Aôndo] nga sha igbenda i or; ngu nengen ijende i nan cii kpaa. Man ime ngi ga, mure u kuugh kpaa ga, hen ape mbaerenifer vea fatyô u yeren la.” (Yobu 34:21, 22) Ijiir i môm kpa ngi i or a yer sha ishigh ki Yehova Aôndo ga. Ortsughunior môm ngu u nana fatyô u bumen un ga; ime i môm ngi i or a yer ker nana er kwagh ve, ashe a Aôndo a a nengen a ikighir  shio la, aa kanshio u nengen a nan ga. Armagedon una karen kera yô, u nenge sha ijiir i mbaaferev yange ve lu la, kpa u nenge a ve ga. A tim ve kera gbem sha won!—Ps. 37:12-15.

6. Ka unô a va kar a mbaaferev kera ve vea lu here, man kwagh ne ka loho u dedoo sha ci u nyi?

6 Ka unô a va kar a mbaaferev kera ve vea lu here? Yehova er ityendezwa i doon tsung ne, ér: “Mbaasemaleghlegh yô, vea ya dyako u tar, á saan ve iyol sha mngee u bem.” Shi i kaa a vese ken pasalmi shon môm ér: “Mbaperapera vea ya dyako u tar, vea lu ken u gbem.” (Ps. 37:11, 29) Ka unô ve lu “mbaasemaleghlegh” man “mbaperapera”? Mbaasemaleghlegh mbara ka ior mba ve lumun ityesen i Yehova man gbendatesen na yô; mbaperapera mbara di ka ior mba ve lu eren kwagh u vough sha ishigh ki Yehova Aôndo yô. Ken tar u ainge ne, mbaaferev hemba ngeen a mbaperapera ica je. Ken tar u he la, a lu mbaasemaleghlegh man mbaperapera tseegh vea lu ker ye. Sha mimi yô, aluer ka ambaaior la tseegh aa lu shin tar yô, tar cii ua hingir paradiso!

MBAMZOUGH MBA EREN ANYIGHE

7. Mbamzough mba eren anyighe mba benden a vese nyian nena?

7 Mbamzough mba eren anyighe mba benden a vese hegen nena? Aferakaa a i eren shin tar u ainge ne kpishi ka ior asange asange ve eren a ga, kpa ka mbamzough. Ikyav i tesen yô, hen ase sha kwagh u iniongo i kwaghaôndo i i lu bumen ior umiliôn imôngo sha kwagh u imbaor i Aôndo a lu, man mimi u ken Bibilo man kwagh u a lu keghen tar ne man uumace ken hemen, kua akaa agen kpishi la. Shi nenge ase kwagh u ugomoti mba ve lu suen ityav man ayôôso a mbavia a mbavia, shi ve lu kighir mbaatsanev man mba ve lu a orwasen ve ga, shi ve lu zan ikyura sha u eren anyighe shi sangen sha dooshima la. Gema ikyômpeni i wan hua i ka i vihi mlu u ijiir man akaa a sha igbetar shi i ya mtsera sha mbayamen kasua sha u bumen ve, sha er ior kpuaa ve zua a zegeinyar, kpa ior umiliôn imôngo ve gema ve yaan ican la di ye? U tsughun tar ga yô, ka mbamzough mba eren anyighe ve ne ve ican i ngee shin tar ne kpishi yum nahan ye.

8. Sha kwagh u Bibilo i er yô, ka nyi ia va er mbamzough mba ior kpishi ve nengen nyian ér ve tile dông laa?

8 Yehova una er nyi sha mini? Zegecan la una hii shighe u mbapatii vea ta num sha iniongo i kwaghaôndo u aiegh cii, u a til sha ityough ki idyakwase u Bibilo i yer un ér Zegebabilon la. (Mpa. 17:1, 2, 16; 18:1-4) Kwagh ne tese ér a va kar a iniongo i kwaghaôndo u aiegh la jimin cii kera. Gema mbamzough mbagenev mba ve kpa ve we anyighe la di ye? Bibilo tôô iwo man ucile kar mbamzough kpishi, mba sha ashe a uumace yô, i lu inja er ve tile dông nyian la. (Ôr Mpase 6:14.) Mkaanem ma Aôndo tsengapasen ér ugomoti man mbamzough mba ve suur sha a na la cii, a va tim ve kera. Zegecan la una va kuusu sha u timin ugomoti mba ken tar u tse ne cii, kua mba ve te ikyaa a Tartor u Aôndo ga la kpaa. (Yer. 25:31-33) A been kera cii yô, mbamzough mba eren anyighe cii vea kera lu ga!

9. Se fatyô u nan jighjigh ser a va eren kwagh ken tar u he la sha inja sha inja sha ci u nyi?

9 A karen a mbamzough mba eren anyighe la kera yô, ka nyi ia lu here? Armagedon una karen kera yô, ma mzough una lu shin tar nee? Bibilo kaa a vese ér: “Se mba keghen Usha mba hev je man tar u he u perapera una tema ker yô, sha ityendezwa Na la.” (2 Pet. 3:13) Usha u tse man tar u tse la, man ugomoti mba ve we anyighe la, kua ior mba ve lu sha ikyev ve la cii, a kar a mi kera. Ka nyi ia kar a tile sha ityough veve? Ishember i ‘usha mba hev man tar u he’ la, ngi  tesen ér gba u a va ver gomoti u he u una hemen mba vea nyôr ken tar u he la yô. Tartor u Yesu Kristu una lu hemen la, ua dondo ieren i Yehova Aôndo, u a lu Aôndo u nzughul nzughul ga la vough. (1 Kor. 14:33) Sha nahan yô, a va eren kwagh ken “tar u he” la, sha inja sha inja. Nomsombaiorov mba dedoo vea lu nengen sha akaa. (Ps. 45:16) A lu Kristu vea mba 144,000 mba vea hemen vea na la, vea lu tesen nomsombaiorov mbara kwagh u vea er ye. Shighe u a kar a mbamzough mba eren anyighe cii kera, a gema a ver nongo môm tseegh, u ua eren kwagh ken mzough shi ua lu a acôghor ga la, nenge imba er a doo sha won yô!

AEREN A BO

10. Ka aeren a bo a nyi a de ishar hen ijiir youwe, man kwagh ne bende a we kua tsombor wou nena?

10 Aeren a bo nga benden a vese hegen nena? Se mba shin tar u u iv a aeren a bo yô. Aeren a dang man anyighe kua aeren a pilagh a vihin tsung de ishar ken tar ne. Ashighe kpishi ka i gba u mbamaren vea nôngo kwagh kpoghuloo ve vea kura mbayev vev sha aeren a bo ne ye. Ka i doo mbaeren akaa a nan ior msaanyol u tesen er ifer i lu kwaghbo ga, shi atindi a Yehova a we sha kwagh u ieren i vough man i bo la kpa, i lu gbilinkwagh yô. (Yes. 5:20) Mbakristu mba mimi ka ve palegh ieren ne. Ka ve nôngo kpoghuloo ve kura ikyar i ve ye a Yehova la ken tar u ior ve soo u tesen icivir sha atindi a Yehova ga ne.

11. Ka nyi se hen sha kwagh u mtim u Yehova yange va a mi sha Sodom man Gomora laa?

11 Yehova una er nyi sha kwagh u aeren a bo? Nenge ase kwagh u yange Yehova er sha aeren a bo aa dumbur ken gar u Sodom man Gomora la. (Ôr 2 Peteru 2:6-8.) Orperapera Loti vea tsombor na lu yan ican tsung sha aeren a bo aa kase ve la. Shighe u Yehova tim gar u Sodom man Gomora la, lu tesen kwagh ugen u saa sha mtim u agar la tseegh ga yô. Yange va a mtim la sha u a “hingir ikyav hen mba vea va venda Aôndo la cii.” Er ngise Yehova kar a aeren a dang cii kera nahan, kape nyian kpa una va kar a aeren a bo kera, shighe u una ôr tar ne ijir je la.

12. Ka ityom igen i nyi u lu veren ishima u va eren shighe u tar u tse ne ua kar kera laa?

12 A karen a aeren a bo kera yô, ka nyi ia lu here? Ken tar u Paradiso la, ior vea lu eren akaa kpishi a nan ve msaanyol. Nenge ase er se lu eren tom u doon tsung u geman tar ne cii hingir paradiso shin maan uya sha ci wase man mba ve doo se ishima la yô. Shi hen ase sha kwagh u ishimaverenkeghen i se lu a mi i va keghen ior umiliôn imôngo mba a nder ve shin ku mbara gbenda, shi wasen ve u fan igbenda i Yehova kua yiase i pasen ieren na a uumace la yô. (Yes. 65:21, 22; Aer. 24:15) Se lu va eren akaa ngôgh a nan se msaanyol shi wuese Yehova!

MBAMLU MBA VIHIN TSUNG

13. Ihyembeato i Satan man Adam kua Ifa la na yô, se mba tagher a mbamlu mba vihin tsung mba nyi nyiana?

13 Mbamlu mba vihin tsung mba benden a vese hegen nena? Mbaaferev man mbamzough mba eren anyighe man aeren a bo cii na yô, tar ne ngu ken mbamlu mba vihin tsung. Ka an wase nana kaa ér ityav shin ibanave gayô mlu u nyaghen ior sha ci u kwavyolough ve la bende a nan ga? Hide angev man ku di ye? Se cii akaa ne nga benden a vese. Akaa ne nga benden a vese sha ci u ihyembeato i aferaior atar, ka Satan man Adam kua Ifa je la. Hegen yô, or wase môm kpa nana fatyô u waren zayol u ihyembeato ve i ve a mi la ga.

14. Ka nyi Yehova una va er sha kwagh u mbamlu mba vihin tsung mbaraa? Tese ikyav.

14 Yehova una er nyi sha mbamlu mba vihin tsung mbaraa? Nenge ase kwagh u ityav mbi nôngon. Yehova tôndo zwa ér una  va bee a ityav mbi nôngon gbem sha won. (Ôr Pasalmi 46:8, 9.) Man angev di ye? Angev kpa una bee a mi kera. (Yes. 33:24) Ku di ye? Yehova una tim ku sha won kera! (Yes. 25:8) Shi una bee a ibanave kpa kera. (Ps. 72:12-16) Yehova una va bee a mbamlu mbagenev mba vihin tsung mba ve ne ior ve lu yan ican nyian la cii. Shi una bee a ‘humbe’ u tar ne la kpa sha, sha ci u una kar a ieren i bo i Satan man azôv a na, i i lu hanma ijiir cii la kera.—Ef. 2:2.

Tôô ase wer u ngu ken tar u ityav man angev kua ku ve lu ga yô! (Nenge ikyumhiange i sha 15 la)

15. Armagedon una karen kera yô, ka akaa agen a nyi nahan aa kera lu sha won ga?

15 Tôô ase wer u ngu ken tar u ityav man angev kua ku ve lu ga yô. Nenge ase er shoja i sha tar gayô i shin mnger shin i sha ahumbe ia kera lu ga ve, a lu yô! Ikyav mbi utyaav shin uiniongo mba umbur mba ityav mbi woo ve la vea kera lu ga. Ayouacii shin mbatwerev shin mbawasen mbatwerev shin mba eren ishiôlansi i tweregh vea lu ga; shi iwar i ior shin ayou a koson ikyom i ior shin ajiir a wasen mbagenev u iin ior vev shin mbanengen sha mbakpenev cii, vea lu ga! Shi er iferkwagh ia kera lu ga yô, mba nengen sha kwagh u mkpeyol shin mbaanar mba ngoron imo shighe u or er iferkwagh la, shin udasenda shin alaghga je yô, uishindan shin umakuli cii vea kera lu ga! Nenge imba er se va kera lu a ishimanyian sha kwaghmôm ga ve, uma una doo yum yô.

16, 17. (a) Ka mpeveryol u nyi mba vea war Armagedon la vea zua a mini? Tese ikyav. (b) Se er nan ve se lu a vangertiôr ser a va tim se a tar u tse ne imôngo ga?

16 Shighe u akaa a nan se ishimanyian a a kera lu ga la, uma una lu nena? Taver u fan tsô. Er se lu ken tar u tse ne ica i gbe kpishi yô, alaghga se kera fa er mbamlu mba ken tar ne ve ne se ishimanyian yum la ga. Ikyav i tesen yô, ior mba ve lu ikyua a tashan u igirgirdogo yô, alaghga a hoghor ve a ayôôso a igirgirdogo. Shi ior mba ve lu ikyua a ijiir i i haan ihyôghonough yô, alaghga vea kera ungwan ihyuma i i lu duen her la ga. Kpa nenge er a kpe se iyol shighe u akaa a bo ne cii aa kera lu ga yô!

17 Shighe u akaa a a lu nan se ishimanyian hegen ne aa kera lu ga la, a lu nyi ia lu zan hemene? Pasalmi 37:11 kaa ér: “Á saan ve iyol sha mngee u bem.” Mkaanem mara kôr u ken ishima ga he? Ka kwagh u Yehova a soo sha ci wou je la. Yô, nôngo sha afatyô wou cii lu kôôsôô a Yehova Aôndo man nongo na ken ayange a masejime a ishimanyian i ngee yum ne! Ishimaverenkeghen you la i gba u kwagh, shi gbidyen kwar sha mi shi i lu u kwagh u mimi, nahan ôron mbagenev kwagh u i nduuruu! (1 Tim. 4:15, 16; 1 Pet. 3:15) Aluer u er nahan yô, u fatyô u lun a vangertiôr wer a va tim u a tar u tse u i kur u ijir ér u kuma u a tim u la imôngo ga. Kpa we u lu her, shi a saan we iyol zan zan gbem sha won!

^ par. 1 Ikyumhiange ne ngi ôron kwagh u yange i eren anyom kpishi ken ijime ken upurusu mbagenev, sha ajiir agen ken tar u Amerika, u lu ilyan ga yô.