Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Aipor 2017

Yehova a Zua a Iwuese sha Mne u U Ne Iyol You u Eren Un Tom La!

Yehova a Zua a Iwuese sha Mne u U Ne Iyol You u Eren Un Tom La!

“Er ior kpaa ve ne ayol a ve sha asema ave gbar gbar je yô, wuese nen TER.”—MBAJ. 5:2.

ATSAM: 150, 10

1, 2. (a) Elifasa man Bildadi yange ve kaa ér Aôndo nengen mcivir wase nena? (b) Yehova yange tese er lu un ken ishima la nena?

NENGE ase mbampin mba Elifasa yange pine ne, ér: ‘Or á fatyô u eren Aôndo kwagh u una lu Un a inja je kpa? Orfankwagh nana er kwagh u injaa sha ci naa? Perapera wou ngu Uhembanagee ma kwagh u wan ikyo a mi je kpa? Shin ka Un a mtser aluer igbenda you ngi vough yôô?’ (Yobu 22:1-3) I lu nahan u hen wer u fatyô u zuan a mbamlumun sha mbampin, er mbara nahan kpa? Shighe u Elifasa Orteman pine Yobu mbampin mban la, Elifasa na jighjigh ér mlumun yô ka ei, je ka u henen a hen ga! Ijende na Bildadi Orshuhi kpa kaa ér, orumace môm nana fatyô u eren kwagh u perapera sha ishigh ki Aôndo ga.—Ôr Yobu 25:4.

2 Mbasurunshima mba injaav ga mban yange ve kaa ér, iniôngon yase i civir Yehova sha mimi la cii ngi un a iwasen mayange ga, shi Aôndo nenge se ér se mba er ka ivina shin ijôô gayô anyigôô nahan. (Yobu 4:19; 25:6) Aluer se nenge sha mkaanem man kpase yô, alaghga se kure ikyaa ser Elifasa man Bildadi ve tese iyolhiden a mi ijime. (Yobu 22:29) Kera ga je kpa, aluer u tile sha ityough ki woogh  shin u nyôr igirgi i purugh, maa u dugh ashe sha windou u kenger shin inya yô, alaghga u nenge er uumace ve ndahar shi ve gbe kwagh ga yô. Nahan kpa, kape Yehova ka una dugh ashe sha ijiir na i sha la, una kenger se shin inya ve a nenge kwagh u se eren sha u suen tom u Tartor la ve, i lu un laa? Yehova yange tese er lu un ken ishima la ken igbar, shighe u kôôm Elifasa man Bildadi kua Sofar sha ci u aie u ve er la, kpa gema doo un a Yobu je yô, a yila un ér “wanakiriki Wam.” (Yobu 42:7, 8) Sha nahan yô, or á fatyô u “eren Aôndo kwagh u una lu Un a inja” yô.

“U NA DI UN NYI?”

3. Elihu yange kaa ér nyi sha kwagh u iniôngon yase i civir Yehova la, man lu ôron ér nyi?

3 Elihu yange pine ér: “Aluer wea lu orperapera yô, u na di Un nyi? Shin ka nyi je Una ngohol sha ikyev youwe?” Kpa Yehova kôôm un ga. (Yobu 35:7) Elihu lu kaan ér iniôngon yase ken mcivir u Yehova la cii ka gbilinkwagha? Ei! Yange lu kaan ér saa se civir Yehova keng ve una tema a doo un ga. Yehova ngu vough, kwagh môm yina ken a na ga. Se fatyô u wasen un ser a seer lun yôughyôugh gayô a seer lun a tahav ga. Kpa gema ka Yehova a ne ve se lu a ieren i dedoo shin mfe shin tahav ye, nahan a fa gbenda u se eren tom a mi la.

4. Yehova tôô erdoo wase a mbagenev la kar sha nyi?

4 Ka sea tese mba ve civir Yehova la dooshima u mimi yô, Yehova a nenge ér ka un je, se er kwagh ne a na ye. Anzaakaa 19:17 kaa ér: “Or u nan zungu mbaatsanev mhôônom yô, nan pwar TER kwagh je, nahan Un kpaa Una na nan sha ieren i nan i dedoo la.” Ivur ne ngi tesen ér, hanma kwa u se er a mbaatsanev doo doo yô, Yehova ka a faa? Se fatyô u kuren ikyaa ser Orgban sha man tar nenge ér un ngu uumace mba kaka, mba ve zungu ior mhôônom la a injô shi a nenge erdoo ve la ér ka injô, i i gbe u una kimbi ve sha u lumun ve shi haan ve iveren yôô? Een. Wan u Aôndo iyolna je kpa lumun a kwagh ne.—Ôr Luka 14:13, 14.

5. Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mi hegene?

5 Yehova yange kaa a profeti Yesaia ér a za ôr kwagh sha ci Na, a pase er i saan Un iyol u lun a uumace mba jighjigh, mba ve lu eren tom sha u kuren awashima Na yô. (Yes. 6:8-10) Yesaia yange lumun ityom i Yehova tindi un la ave ahar. Nyian kpa, ior umiliôn imôngo mba tesen ieren i “Mo ne, tindim” la, sha u eren ityom i taver ken mcivir u Yehova. Nahan cii kpa, alaghga or a pine ér: ‘Iniôngon yam gba kwagh mimi mimi je kpa?’ Aluer Yehova zungwem mhôônom sha u lumun ér mo m na iyol yam u eren un tom yô, una kera fatyô u eren hanma kwagh cii sha u kuren Mkaanem nam, a lu nyi je mea tsua u eren ken mcivir na gaa? Nenge ase er akaa a yange er sha ayange a Debora man Baraki la a ne mlumun sha mbampin mban yô.

MCIEM GBA UN IYOL, KPA AÔNDO NA UN ISHIMATAVER

6. Ka mkposo u nyi yange lu hen atô u Mbaiserael mba ken agar man ikyumutya i Yabin laa?

6 Yabin Tor u Mbakanaan yange na Mbaiserael “ican tsung” kuma anyom 20. Yange i cier Mbaiserael mba ve lu ken agar la iyol u zenden ken igbar je kpaa. Sha mnenge u mbautyaav yô, ve kuma u nôngon num ga, sha ci u ve lu a ikyav mbi tswamev mbi tan ityav sha mbaihyomov vev ga, shi ve lu a mbi kuran ayol a ve kpaa ga, kpa mbaihyomov vev yô, gema lu a akekeautya a iyôôgh 900.—Mbaj. 4:1-3, 13; 5:6-8. *

7, 8. (a) Ka nyi Yehova yange hii wan Baraki? (b) Mbaiserael yange ve hemba ikyumutya i Yabin ityav nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

7 Nahan cii kpa, Yehova pase Baraki kwagh u una er la wang sha ikyev i Debora, profeti u kwase la, ér: “Za unde sha uwo u Tabor a ior i  Nafetali man Sebulon dubu pue a we imôngo. . . . Mo Me urugh we Shisera, kurutya u Yabin, Me va a na hen ifi u Kishon, a akekeautya na kua akumautya na; Me na un sha ikyev you.”—Mbaj. 4:4-7.

8 Mkaanem man samber. Maa mba ve na ayol a ve la za kohol imôngo sha Uwo u Tabor. Fese nahan, Baraki dondo kwaghwan u Yehova la. (Ôr Mbaajiriv 4:14-16.) Tsô mba ngur nôngon ityav hen Taanaki yô, zegeura nôôr, maa ijiir la cii hingir amgbiôr. Baraki maa zenda ikyumutya i Shisera zan zan za nyôr hen Harosheti. Zende ne kuma ukilomita 24. Ka ze dôôr yô, Shisera undu ikyekyeutya na i cier iyol, i i kera lu un a iwasen hen shighe ne ga la, maa tsôô ayem yem hen Sananim, u alaghga lu ikyua ikyua a Kedeshi la. Tsô za yeren ken tenti u Yael, kwase u Heber Orkeni la yô, kwase ne ngohol un gbar gbar. Er nôngo ityav vôr gbeda gbeda yô, a gba mnyam. Nahan Shisera kera lu a mpe iyol hen shighe ne ga, maa Yael taver ishima za wua un. (Mbaj. 4:17-21) Kwagh u orihyom u Mbaiserael ne maa bee! *

MBA VE VENDA U NAN AYOL A VE LA

9. Ka akaa agen a nyi nahan Mbaajiriv 5:20, 21 a er sha kwagh u ityav mbi Mbaiserael nôngo a Shisera laa?

9 Gba u or a hen Mbaajiriv ityough 4 man ityough 5 hen shighe môm ve nana kav kwagh u i lu ôron ne wang ye, sha ci u hanma ityough ôr akaa a ki gen ki er ga yô. Ikyav i tesen yô, Mbaajiriv 5:20, 21 kaa ér: “Sha je kpaa, asan nôngo ityav, sha zende u a la, a nôngo ityav a Shisera. Ifi u Kishon kuwa ve kera.” Kwagh ne tese ér mbatyomov yange ve va wase Mbaiserael ityava, shin lu awen sen sha mbaihyomov veve? I pase se hanma kwagh u za hemen la ga. Kpa dugh iwasen i Aôndo kera yô, ka nyi se kaa ser yange i na ve zegeura la nôô hen ijiir shon jighilii kua hen shighe la vough, sha er akekeautya 900 la a nyôr amgbiôrô? I kaa ken Mbaajiriv 4:14, 15 la kwa tar ér, lu Yehova na ve Mbaiserael hemba ityav mbira ye. Or môm ken Mbaiserael iorov 10,000 mba ve na ayol a ve la, u nana ta uwegh vanger ér ka nan yange nan na ve i hemba ityav mbira je kpa nan ngu ga.

10, 11. “Meroshi” yange lu nyi kwagha, man yange i wa un ifan sha ci u nyi?

10 Nahan kpa, kwagh u cier iyol ugen gema er, u Debora vea Baraki ve pase ken icam i ve wa u wuese Yehova sha ivande i er sha u ve hemba ityav la yô. Ve kaa ér: “Wa Meroshi ifan, kape Ortyom u TER A kaa la, wa mba ve tem ken a na ifan i bo je, gadia ve va, ve va wase TER ga, ve va wase TER er anomaior nahan ga.”—Mbaj. 5:23.

11 Ikyav tese wang ér yange i wa Meroshi ifan i i kôr un yô, kpa taver u fan kwagh u lu Meroshi kpôô kpôô la. Alaghga Meroshi lu gar u mba ve lu ker la, yange ve venda u za kohol imôngo vea mbagenev mba ve na ayol a ve laa? Aluer gar ne lu sha gbenda u Shisera yange lu yevese ve kar sha mi la yô, ior mba ken gar shon lu a ian i kôron un, kpa ve er nahan gaa? Yange ve ungwa loho u Yehova tindi ér ior ve na ayol a ve la gaa? Iorov dubu pue mba hen haregh u ior mba ken Meroshi la, yange ve kohol sha u nôngon ityav mbin. Tôô ase wer ior mba ken Meroshi nenge a orutya u i fa un wuee ne lu yevese, karen sha ugodobi vev tswen, shi or kpa lu u wasen un ga. Kwagh ne yange ma na ve ian i doon tsung i kuren awashima u Yehova, nahan zuan a iveren na. Nahan kpa, hen shighe u injaa tsung, u ve lu a ian i eren kwagh sha ikyaa ne la, kwagh gba ve sha mi gaa? Alaghga ior mban yange vea lu a gbashima er Yael, u avur a a dondo ne, a pase kwagh na la ga!—Mbaj. 5:24-27.

12. Ka aeren a uumace a nyi nahan, i ter ken Mbaajiriv 5:9, 10 laa, man kwagh ne bende a vese nyian nena?

12 Shi ken Mbaajiriv 5:9, 10 la, se nenge a  mkposo u a lu hen atô u mba ve za ityav vea Baraki man mba ve venda u zan la. Debora man Baraki yange ve wuese ‘mbahemenev mba Iserael, mba ve due ken ior ve na ayol a ve sha asema a ve gbar gbar’ la. Kwagh ve lu kposo a mba ve ‘henda anmgbianajaki a pupuu,’ mba iyolgengese na ve ve venda u zan ityav la man ‘mba ve tema sha ubutu’ mba doon ashe, mba taryan doo ve ishima la! Shi yange mkposo lu hen atô u ‘mba karen sha gbenda’ mba ve soo ican ga la, a mba ve kegh iyol u za nôngon ityav mbira vea Baraki sha agungu a lun a awen a Tabor man hen pev u Kishon u lu amgbiôr amgbiôr la! Yange gba u mba ve lu keren iemberyolough la vea hen a ishima! Jighilii yô, yange gba u vea gbidye kwar sha ian i civirigh i ve lu a mi i wasen sha u awashima u Yehova a kure, kpa ve er nahan ga la. Kape or u nan lu cian u civir Yehova sha gbashima nyian la kpa, i gbe u nana gbidye kwar je la.

13. Ieren i kwe u Ruben man Dan kua Asher la yange i kaha a i Sebulon man Nafetali la nena?

13 Mba ve na ayol a ve la, yange ve nenge sha ashe a ve er Yehova tese mhembe u hemen na yô. Shighe u ve lu “kimbir u ôron aeren a perapera a TER” la, ve lu a kwagh u injaa u lamen sha mi. (Mbaj. 5:11) Nahan kpa, kwe u Ruben man Dan man Asher yô, Mbaajiriv 5:15-17 ôr kwagh ve jighilii ér yange ve hemba nan ishima ve u keren uyôughyôughmbaakaav, er ikyumuile man utso man ahongo nahan, lu sha tom u Yehova u i lu eren la ga. Kwe u Sebulon man Nafetali yô, ve lu ior mba “yan ku ishe ga,” sha ci u yange ve za wase Debora man Baraki ityav. (Mbaj. 5:18) Se mba a kwagh u injaa u henen ken a ve, sha kwagh u nan ayol a ase sha ci u tom u Aôndo la.

“WUESE NEN TER”

14. Se tese ser se mba suen hemen u Yehova nyian nena?

14 Nyian ne, i yila se ér se va nôngo ityav mbi kpôô kpôô ga, kpa se zua a ian i civirigh i tesen ishimataver sha u pasen kwagh sha gbashima. Kwagh gba nongo u Yehova sha ior mba vea fatyô u nan ayol a ve la hemba ave a tse. Anmgbianev mba nomso man ma kasev kua agumaior umiliôn imôngo, mba nan ayol a ve u eren Aôndo ityom kposo kposo hanma  shighe, mbagenev ka upania, mbagenev mba eren tom shin Betel, mbagenev mba maan Ayou a Tartor, mbagenev di ka ve na ayol a ve sha mbamkohol mba kiriki man mba vesen. Hen ase sha kwagh u mbatamen mba ve lu eren zegetom ken Kômatii u Wasen sha Kwagh u Iyouci, man mba ve nengen sha mbamkohol mba vesen la kpaa. Fa wer, Yehova ngu a iwuese kpishi er u ne iyol you u eren un tom la, shi mayange una hungur a mi ga.—Heb. 6:10.

Cii man u tsua kwagh u u er yô, vande henen sha gbenda u kwagh shon una bende a tsombor wou man tiônnongo la (Nenge ikyumhiange i sha 15 la)

15. Se er nan ve se fa ser se mba nengen tom u Yehova beelee ga?

15 Doo u hanma wase nana pine iyol i nan ér: ‘M de mbagenev mba hemban eren tom u Yehova a moo? M de uyôughyôughmbaakaav ngohol mo ishima, nahan mba yangen mo u nan iyol yamaa? M na jighjigh shi m ngu taver ishima mer me er kwagh u m fetyô la cii sha u me dondo tindi u Yehova a wem la, er Baraki man Debora man Yael kua iorov 10,000 mba yange ve na ayol a ve la nahan kpa? Aluer m soo u undun ijiir yam, yemen hen geri shin tar ugen sha u me za ker inyaregh yô, m vande eren msen, gbidyen kwar sha mi tsembelee, er kwagh ne una bende a tsombor wam man tiônnongo la kpa?’ *

16. Er Yehova a lu a hanma kwagh cii nahan kpa, se fatyô u nan un nyi?

16 Yehova na se icivir sha u nan se ian i suen hemen na la. Hii shighe u Adam man Ifa la je, Diabolo soo ér uumace ve sue un sha u hendan a hemen u Yehova la. Kpa aluer se sue hemen u Yehova la yô, se lu tesen wang ser se ta ikyaa a hemen u Aôndo la. Jighjigh wase u nan man mcivir u se civir Aôndo sha mimi la, ka ve mgbegha se se na ayol a ase u eren un tom, nahan kwagh la a na i saan un iyol kpishi. (Anz. 23:15, 16) Ka sea sue Yehova yô, kwagh ne a na Aôndo a fatyô u kaan imo a Satan u a lu lahan un la. (Anz. 27:11) Sha nahan yô, aluer se mba ungwan imo i Aôndo shi civir un sha mimi yô, se mba nan un kwagh u a nenge ér ka u doon tsung yô, man kwagh ne ka a na un msaanyol kpishi.

17. Ka nyi Mbaajiriv 5:31 a tese se ér ia va er ken hemene?

17 Ica a kera gba ga tsô, tar ua iv a ior mba hemen u Yehova u hembe doon ve a hemen ugen cii la. Sar se tsung u nengen a iyange la! Sha nahan yô, se wa nen icam, er Debora man Baraki nahan, ser: “Mbaihyomov Ou cii, ve̱ saa ishe nahan TERE! kpa mba A doo ve ishima la yô, ve mba er iyange, zum u ka ia due sha agee a i nahan.” (Mbaj. 5:31) Kwagh ne una er shighe u Yehova una tim botar u Satan ne la! Shighe u ityav mbi Armagedon mbia hii la, kwagh a kera gba sha uumace ér ve na ayol a ve sha ci u nôngon ityav a mbaihyomov ga, kpa a lu shighe u se ‘tile ving, se nenge myem u TER Una yima se’ la yô. (2 Kron. 20:17) Kpa cii man shighe la yô, se mba a aan kpishi hegen a suen tom u Yehova la sha gbashima man sha ishimataver.

18. Mne u u ne iyol you u eren Yehova tom la, una bende a mba ve lu zuan a iwasen sha mi la nena?

18 Debora man Baraki yange ve hii icam ve i mhembe la sha u wuese Uhembanagee Cii la, lu sha u wuese akaa a i gbe la ga. Ve kaa ér: “Er ior kpaa ve ne ayol a ve sha asema ave gbar gbar je yô, wuese nen TER.” (Mbaj. 5:1, 2) Yô, nyian kpa, mne u u ne iyol you la, a mgbegha mba ve lu zuan a iwasen sha mi la, u ‘wuese TER.’

^ par. 6 Akekeautya ne yange a lu a iyôôgh ki lihen, ki esen tsough tsough, ki i wa sha wiin, ki due ken inya yô. Ashighe agen iyôôgh kin ki gôvur. Ka an nana cihi a ta ityav sha ior mba ve lu a akekeautya a cier iyol imba laa?

^ par. 8 I seer pasen kwagh u saan iyol ne ken Iyoukura i ken zwa Buter i Agusutu 1, 2015, peeji 12-15 la.

^ par. 15 Ôr ngeren u a lu a itinekwagh ér “Anxiety About Money” (Ishimanyian i sha Kwagh u Inyar”) la, ken Iyoukura i zwa Buter i Julai 1, 2015 la.