Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Aipor 2017

U Eren Kwagh sha Mimi Er Yehova Nahan Kpa?

U Eren Kwagh sha Mimi Er Yehova Nahan Kpa?

“Me yôô iti i TER. . . . Ka Aôndo u jighjigh, ngu a ifer ga.”—DUT. 32:3, 4.

ATSAM: 110, 2

1, 2. (a) Yange i er kwagh a Naboti vea ônov nav mba nomso mbara sha mimi ga nena? (b) Ka aeren ahar a nyi nahan se lu timen sha mi ken ngeren nee?

NENGE ase a kwagh ne ken ishima you. I wa orgen kwagh iyol ér a er isholibo i i kom ku yô. Maa nomsombaiorov mbagenev mba i fa ve ér mba agbilinaior yô, va er shiada i aiegh ér or la er isholibo la. Tsô i kure or ne ijir sha mimi ga, nahan kpiligh tsombor na man azende a na iyol kpishi shi ishima vihi ve tsung kpaa. Maa i wua or u ishôôgh ne vea ônov nav mba nomso cii sha ashe a mba soon kwagh u ijirôron i mimi, nahan kpiligh ve iyol saa her. Kwagh ne ka kwaghalôm ga. Lu kwagh u er orgen u civir Yehova sha mimi u i yilan un ér Naboti, u lu uma sha shighe u Tor Ahaba, lu hemen Iserael la je la.—1 Utor 21:11-13; 2 Utor 9:26.

2 Ken ngeren ne, se lu timen sha kwagh u yange er Naboti la tseegh ga, se lu timen sha kwagh u ortamen u jighjigh u ken nongo u Kristu u sha ayange a mbaapostoli, u yange er kwagh shighe ugen sha mimi ga la kpaa. Se nguren timen sha kwagh u ior mba i er kwagh ve ken Bibilo ne yô, se hen er i lu hange hange u se tese iyolhiden a mi ijime ve se fatyô u eren kwagh sha mimi er  Yehova nahan yô. Shi se lu henen er aluer se kegh iyol u den mbagenev a kwaghbo shighe u se nenge ser i er akaa a vese sha mimi ga ve, se lu tesen ser se mba a mnenge u Yehova sha kwagh u ijirôron i mimi la yô.

IJIRÔRON I SHA MIMI GA

3, 4. Naboti lu nyi oro, man yange venda u teen Tor Ahaba sule u ikyon i wain na la sha ci u nyi?

3 Naboti yange civir Yehova sha mimi shighe u Mbaiserael kpishi lu dondon ikyav i bo i Tor Ahaba vea iferkwase na, Torkwase Yesebel la. Mbacivir Baal mban lu a icivir sha Yehova ga, shi ve wa atindi a na ikyo kpaa ga. Nahan kpa, Naboti yô, ikyar i ya a Yehova la, gba un kwagh tsung je hemba uma na je kpaa.

4 Ôr 1 Utor 21:1-3. Shighe u Ahaba kaa ér una yam sule u ikyon i wain u Naboti shin una na Naboti sule u ikyon i wain u hemban doon sha ityough ki sule na la, Naboti venda. Yange venda sha ci u nyi? A kaa sha icivir nahan ér: “TER A̱ yangem u nan we dyako u uter av.” Naboti venda sha ci u tindi u Yehova na ikyurior i Iserael la kaa ér, or a de teen dyako u uter mba nan i saan ga. (Lev. 25:23; Num. 36:7) Kwagh ne tese wang ér Naboti lu a mnenge u Yehova sha akaa.

5. Lu nyi Yesebel er sha u i wua Naboti?

5 Kwagh ka a er i vihi yô, Naboti vende ér una na Tor Ahaba sule la ga yô, Tor Ahaba vea kwase na, er akaa ciligh ciligh a vihin tsung. Yesebel yange za zua zwa vea ior mbagenev, ve wa Naboti aie iyol, nahan i wua Naboti vea ônov nav mba nomso cii, sha er sule u Naboti la u hingir u nom na yô. Yehova una er nyi sha ijirôron i mimi ga nee?

AÔNDO ÔR IJIR SHA PERAPERA

6, 7. Yehova yange tese ér ijirôron i mimi doo un ishima nena, man kwagh ne sur tsombor u Naboti man azende a na ishima sha ci u nyi?

6 Fese je, Yehova tindi Eliya ér a za lam a Ahaba. Eliya ze yô, a ôr Ahaba ijir ér ngu orwuanor man ormbaiv, man lu sha inja je. Nahan Yehova kure ijir la nena? Yehova kure ijir la ér, i wua Ahaba man kwase na kua ônov nav mba nomso mbara cii, er yange i er a Naboti vea ônov nav mba nomso mbara nahan.—1 Utor 21:17-25.

7 Er Ahaba na Naboti vea ônov nav mba nomso mbara ve zua a ku yô, nyoon tsombor u Naboti man azende a na tsung, nahan kpa er Yehova fa ifer la, shi er kwagh sha mi fese yô, ve zua a ishimasurun je ka u henen a hen ga. Kpa kwagh ugen va er kpoo, u a shi nan kpa kar iyolhiden a mi ijime man jighjigh u ve na Yehova la yô.

8. Ahaba yange ongo ijirôron i Yehova la yô, er nena, man lu nyi i due kere?

8 Ahaba ongo ijir i Yehova kure un la yô, “a ande akondo a na, a ta ikyondo uya, a hôr kwaghyan, a yav a ikyondo uya, a gba zenden teghelee teghelee.” Ahaba yange hide a iyol na ijime! Nahan lu nyi i due kere? Yehova kaa a Eliya ér: “Er a hide a iyol na ijime sha ishigh Yagh nahan, nahan yô, Me kera va a ican la sha ayange na ga; saa sha ayange a wan na man Me va a ican la hen ya na ye.” (1 Utor 21:27-29; 2 Utor 10:10, 11, 17) Yehova u a “karen asema” la, zungwe Ahaba mhôônom.—Anz. 17:3.

IYOLHIDEN A MI IJIME NGI KOR SE

9. Iyolhiden a mi ijime yange ma i fatyô u kuran tsombor u Naboti man azende a na sha ci u nyi?

9 Er Yehova hide zungwe Ahaba mhôônom yô, kwagh la bende a ior mba ve fa kwagh u isholibo i vesen i Ahaba er la nena? Alaghga kwagh u Yehova hide tsua u eren a Ahaba la, yange una kar jighjigh u nan u tsombor u Naboti man azende a na kpen kpen. Aluer yange kwagh a lu nahan yô, iyolhiden a mi ijime ma kura ve, shi ma i mgbegha ve u zan hemen u civir Yehova sha mimi shi lun a vangertiôr ér mayange Aôndo ve una er kwagh sha anyighe ga. (Ôr Duteronomi 32: 3, 4.) Yehova una va er kwagh a Naboti man ônov nav mba nomso mbara a icombor ve cii sha mimi, shighe u una nder mbaperapera shin ku la. (Yobu 14:14, 15; Yoh. 5:28, 29) Heela tseegh ga, or u nan hidi a iyol ijime yô, ka nan umbur ér, “Aôndo Una va a hanma tom hen ijir kua hanma kwaghmyer kpaa, shin a lu u dedoo, shin a lu u bo kpaa.” (Orpa. 12:14) Mimi yô, Yehova ka una kuren ijir yô, ka a time sha akaa a se fe ga la kpaa cii. Sha nahan yô, iyolhiden a mi ijime ka i kura mbaishôôv sha er ikyar i ve ye a Yehova la i de vihin ga yô.

10, 11. (a) Ka akaa a nyi nahan, aa fatyô u karen jighjigh wase u nana? (b) Ka sha igbenda i nyi nahan, iyolhiden a mi ijime ia kura se?

10 Aluer mbatamen tsua u eren kwagh u u fa inja na ga shin alaghga u lumun a mi ga nahan, u er nena? Ikyav i tesen yô, aluer u kera ngu sha iantom i civirigh i ngise u lu sha mi la ga, shin ka orgen u doon we ishima imbakwagh ne i er nan yô, u er nena? Aluer i dugh or u u vese nan shin wan wou u kwase gayô u nomso, shin ijende you i kôôsôô ken tiônnongo kera, man u lumun a mi ga di ye? Aluer u na jighjigh wer i zungwe orsholibo ugen mhôônom sha inja ga di ye? Ambaakaa la aa fatyô u karen jighjigh u se ne Yehova kua gbenda u nongo na u eren kwagh la. Shighe u u tagher a ambaakaa a karen jighjigh wou ne yô, iyolhiden a mi ijime ia wase u nena? Nenge ase igbenda ihiar i iyolhiden a mi ijime ia wase u yô?

Aluer mbatamen yôô kwagh u ve gbe zwa môm sha mi, man u lumun a mi ga nahan, u er nena? (Nenge ikyumhiange i sha 10, 11)

11 Kwagh u hiihii yô, iyolhiden a mi ijime  ia mgbegha se se lumun ser se fa hanma kwagh u a ze hemen la cii ga. Sea lu a mfe sha kwagh er ma nyi je kpa, ka Yehova tseegh una fatyô u fan kwagh u a lu or ken atô ishima la ye. (1 Sam. 16:7) Aluer se fa mimi u a gande u tunan ne yô, kwagh ne una mgbegha se u hiden a iyol ijime shi fan ser se yina shi nyôôso mnenge u se lu a mi sha kwagh shon la. Kwagh u sha uhar yô, iyolhiden a mi ijime ia wase se u ungwan kwagh shi wan ishima, keghen Yehova ser a va sôr kwagh u mimi mimi je i er a vese sha inja ga la. Kwagh ne zua sha kwagh u orfankwagh Solomon yange nger la vough, ér: “Mba ve cie Aôndo yô, vea tema doo doo . . . , kpa mkpeyol una lu hen orifer ga, man ayange a nan kpaa aa lihe” ga. (Orpa. 8:12, 13) Sha kpôô yô, aluer se er kwagh a iyolhiden a mi ijime yô, se man mba ikyaa la i bende a ve la cii, se zua a iwasen.—Ôr 1 Peteru 5:5.

SHIGHE U OR ER KWAGH SHA IKPARASHE YÔ

12. Ka nyi se lu timen sha mi hegene, man ka sha ci u nyi?

12 Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli mba ken Antioki u Shiria la, yange ve tagher a kwagh u kar iyol ve i hiden a mi ijime kua ieren ve i keghen iyol u den kwaghbo la. De se time sha kwagh ne, nahan se nenge er una wase se u gbidyen kwar sha ieren yase i den mbagenev kwaghbo shi se seer fan er ieren ne, i gbe i zough sha gbenda u Yehova a nengen ijirôron i mimi la yô.

13, 14. Ka aan a tom a nyi apostoli Peteru lu sha mini, man yange tese vangertiôr nena?

13 Apostoli Peteru yange lu ortamen u i fa un ken tiônnongo u Kristu tsembelee yô. Lu ijende i Yesu i ishima ishima shi i na un ityom i injaa kpishi. (Mat. 16:19) Ikyav i tesen yô, ken inyom i 36 la, Peteru zua a ian i civirigh i pasen Korneliu a ya na cii, loho u dedoo la. Kwagh ne lu kwagh u kpilighyol kpishi sha ci u Korneliu lu Ortyôtyev u i tsôngo un ga yô. Shighe u Korneliu a ya na cii ngohol icighan jijingi la, Peteru kaa ér: “Mban mba ve ngohol Icighan Jijingi vough er se nahan ne, ma or nana fatyô u yangen mngerem ma á er ve batisema a mi la je kpa?”—Aer. 10:47.

14 Ken inyom i 46 la, mbaapostoli man mbatamen mba ken Yerusalem kohol imôngo sha u tôvon fan aluer gba keng u a tsôngo Atôatyev a a hingir Mbakristu la yô. Mba zough mkombo ne yô, Peteru mough ôr kwagh vangertiôr, umbur anmgbianev ér, anyom a karen ken ijime la, un nenge Atôatyev a i tsôngo a ga la, ngohol iyua i icighan jijingi. Shiada i Peteru er ne i wase mbahemenev mba shin itine mba sha ayange a mbaapostoli la kpishi u tsuan kwagh u vea er yô. (Aer. 15:6-11, 13, 14, 28, 29) A shi nan kpa, Mbayuda man Atôatyev a a hingir Mbakristu la cii, wuese Peteru er yange pase akaa ne vough vough, a ashe a cian shio yô. Nenge ase er yange a lu ve heghema u lun a vangertiôr ken or u vian ken jijingi tsung ne yô!—Heb. 13:7.

15. Peteru yange er nyi i shami ga shighe u lu ken Antioki u Shiria laa? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

15 Yange mba been mkombo u ken inyom i 49 la, ica i gbe ga yô, Peteru mough za ken Antioki u Shiria. Shighe u lu ker la, lu eren kwagh imôngo vea anmgbianev nav mba ve lu Atôatyev la. Yange ve zua a iwasen ken mfe man mkav u Peteru la je ka u henen a hen ga. Nahan kpa, nenge ase er yange a kpiligh ve iyol shi vea va ahenge, shighe u Peteru va de u yan kwagh vea ve imôngo kpoo la sha wono! Mbayuda mbagenev ken tiônnongo la, kua Barnaba je kpaa, maa gba dondon ieren i shami ga i Peteru ne. Lu nyi i mgbegha ortamen u ken Kristu, u vian ken jijingi ngura nahan, u eren kwagh shami ga, u yange ma fatyô u van a mpav hen  tiônnongo laa? Kwagh u hemban cii je yô, se fatyô u henen nyi ken kwagh u Peteru er shami ga, u una wase se shighe u ma ortamen nan er akaa shin nan ôr mkaanem ma vihin se ishima laa?

16. Yange i kôôm Peteru nena, man ka mbampin mba nyi ve dugh sha kwagh nee?

16 Ôr Mbagalatia 2:11-14. Peteru yange gba ken kwaghhônon u mcie u cian or la. (Anz. 29:25) Er Peteru kav mnenge u Yehova sha ikyaa ne tsembelee nahan kpa, a cia mnenge u Mbayuda mba i tsôngo ve, mba ve lu ken tiônnongo u ken Yerusalem la. Apostoli Paulu, u un kpa lu ken mkombo u i er ken Yerusalem ken inyom i 49 la, za kohol Peteru hen Antioki, maa pon ikparashe na la ken igbar. (Aer. 15:12; Gal. 2:13) Atôatyev a a hingir Mbakristu, mba ieren i Peteru i shami ga bende a ve la, vea er nena sha ieren i mimi ga laa? Vea de ér kwagh ne a na ve gbev mbu nôngonôô? Lu u a ngohol ityom i civirigh i i na Peteru la kera sha ci u a er kwagh u shami gaa?

DEEN IOR A KWAGHBO

17. Mde u Yehova de Peteru a kwaghbo la yange wase Peteru nena?

17 Ikyav tese wang ér, Peteru hide a iyol na ijime, nahan ngohol kwaghwan u Paulu la. Ijiir i môm kpa Ruamabera kaa ér, yange i ngohol ityom i Peteru lu eren la ga. Jighilii yô, yange Aôndo va mgbegha Peteru nger uwashika uhar mba ve hingir ityakerada i Bibilo yô. Ken washika u Peteru u sha uhar la, a kaa ér Paulu ka “anmgbian wase u doon se ishima” tsung je kpaa. (2 Pet. 3:15) Er kwagh u Peteru er shami ga la, alaghga yange una nyoon Atôatyev a a lu ken tiônnongo la nahan kpa, Yesu, u a lu ityough ki tiônnongo la, za hemen u eren tom a na. (Ef. 1:22) Sha nahan yô, mba ve lu ken tiônnongo la cii, zua a ian i kaven Yesu man Ter na, sha u den Peteru a kwaghbo. Se na jighjigh ser, er Peteru er kwagh sha mimi ga nahan kpa, or môm kpa nan de ér myen na la, a na nan gbev mbu nôngon ga.

18. Ka sha igbenda i nyi nahan, alaghga a gba u se tese ser se mba eren kwagh sha mimi er Yehova nahana?

18 Se mba a mbatamen mba ve yen yô, ken nongo u Kristu nyian, vough er sha ayange a mbaapostoli la kpa lu nahan, sha ci u “se cii se mba nenge gbev sha akaa kpishi.” (Yak. 3:2) Alaghga se lumun ser se cii se yina, kpa ka i gema i taver se u umbur kwagh ne shighe u se tagher a mbamyen mba ma anmgbian yô. Shighe u kwagh a lu nahan yô, se tese ser se mba a mnenge u Yehova sha kwagh u ieren i mimi la kpa? Ikyav i tesen yô, aluer ma ortamen nan ôr kwagh u i lu inja er nan ngu a ieren i mbavia a mbavia la nahan, u er nena? Aluer ortamen nan ôr kwagh a u henen sha mi shio, man kwaghôron u nan la vihi u kpishi nahan, u de wer kwagh shon a na u gbev mbu nôngonôô? U kure ijir fese wer anmgbian la kera kuma u lun ortamen gaa, shin u wa ishima u kegh Yesu, u a lu ityough ki tiônnongo la? U umbur anyom kpishi a anmgbian la a civir Yehova sha mimi la kpa, shin u hemba veren ishima sha ieren na i mimi ga laa? Aluer ma anmgbian u nan er u isholibo la, nan za hemen u eren tom u ortamen shin i seer nan ityom i civirigh je kpaa nahan, u ember vea nan kpa? Aluer u kegh iyol u den kwaghbo yô, a tese ér u ngu a mnenge u Yehova la.—Ôr Mateu 6:14, 15.

19. Gba u se kange ishima u eren nyi?

19 Mba kwagh u ijirôron i mimi i doo ve ishima la mba keghen shighe u Yehova una va bee a hanma iferkwagh cii, i Satan vea botar na ve er uumace la. (Yes. 65:17) Cii man shighe la yô, hanma wase nana kange ishima u eren kwagh sha mimi er Yehova nahan, sha u hiden a iyol ijime, tesen ser se yina shi den mba ve er se kwaghbo la a kwaghbo ve vindi vindi.