Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

“Orjirigh u Tar Cii” la, Eren Kwagh u Vough Hanma Shighe

“Orjirigh u Tar Cii” la, Eren Kwagh u Vough Hanma Shighe

“Ka vande, tom Na ngu vough; gadia igbenda Na cii, ngi jighilii.”—DUT. 32:4.

ATSAM: 112, 89

1. Aberaham yange tese er un ne jighjigh ér Yehova una ôr ijir sha mimi vough nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

ABERAHAM yange pine ér: “Orjirigh u tar cii, Una kera er vough gaa?” (Gen. 18:25) Aberaham pine mpin ne sha ci u na jighjigh ér Yehova una ôr Sodom man Gomora ijir sha mimi vough. Aberaham lu a vangertiôr ér Yehova una er kwagh kpe, sha u “wuan mbaperapera a mbaaferev imôngo” ga. Aberaham nenge ér “tuna” u Aôndo nahan a er imbakwagh la. Anyom nga kar er 400 nahan yô, Yehova iyolna kaa ér: “Ka vande, tom Na ngu vough; gadia igbenda Na cii, ngi jighilii. Ka Aôndo u jighjigh, ngu a ifer ga, Un ka u perapera man u mimi.”—Dut. 31:19; 32:4.

2. Yehova una fatyô u ôron ijir sha aie ga sha ci u nyi?

2 Aberaham yange lu a vangertiôr ér hanma shighe cii Yehova una er kwagh u perapera sha ci u nyi? Sha ci u Yehova ka imbor i kwagh u mimi man u perapera. Jighilii yô, ishember i “kwagh u mimi” man i kwagh u “perapera” la, ashighe kpishi Ruamabera u ken Zwa Heberu la ka a ter a ijiir i môm sha ci u nga ôron kwaghmôm. Sha mimi yô, mkposo ngu hen atô u kwagh u mimi man kwagh u perapera ga. Er Yehova a hembe perapera cii yô, hanma  shighe ijirôron na ia lu i mimi. Heela tseegh ga, Mkaanem nam ma a ne i nger la, tese ér “perapera doo Un ishima kua kwagh u mimi.”—Ps. 33:5.

3. Tese ikyav i ijirôron i mimi ga ken tar u se lu ker nyian ne.

3 Er mbaasemaamimi ve fe ér Yehova eren kwagh u vough hanma shighe cii yô, kwagh ne ka a na ve msurshima. Se mba ken tar u ijirôron i mimi ga i ngee kpishi yô. Sha nahan yô, ashighe agen ka i wa ior mbagenev akaa a vihin tsung iyol, kpa i lu sha mimi ga. Ikyav i tesen yô, i ôr mbagenev ijir sha mimi ga, maa i wuhe ve ken purusu. Ka er yange i va kar ve iveghemkwagh i nderan uma, i ka i lu ken awambe, i i yer ér DNA la ve, i mase fan ér mbagenev ken ve er iferkwagh ga, nahan i pase ve ye. Kpa cii man kwaghkaren ne yô, ve tsa ken purusu anyom kpishi sha asorabo a ve er ga yô. Er purusu u i ne ior mbagenev ve ze sha mimi ga ne, ka a na ve ishimavihin shi ve vôr a uma nahan kpa, ijirôron i mimi ga igen gema ngi, i alaghga ia hemba taver Mbakristu u wan ishima a mi cii yô.

KEN TIÔNNONGO

4. Ka nyi ia fatyô u karen jighjigh u nan u Orkristu?

4 Mbakristu fa ér ior mba ken tar vea fatyô u eren kwagh a ve sha mimi ga. Nahan kpa, zum u se nenge ser i er kwagh a vese shin orgen sha mimi ga ken tiônnongo yô, kwagh ne una fatyô u karen jighjigh wase u nan tsung. Aluer u na jighjigh wer tiônnongo shin ma anmgbian nan er kwagh a we sha mimi ga yô, doo u u er nena? U de wer kwagh shon a na u gbev mbu nôngonôô?

5. Shighe u Orkristu nan nenge ér i er kwagh a nan shin orgen ken tiônnongo sha mimi ga yô, gba u a kpiligh nan iyol ga sha ci u nyi?

5 Er se cii se yen shi se ngôôr eren isholibo ga yô, se fa ser, or a fatyô u eren kwagh a vese ken tiônnongo sha mimi ga, shin se ayol ase kpa se fatyô u eren kwagh a orgen sha mimi ga. (1 Yoh. 1:8) Er kwagh a fe lun nahan ga yô, shighe u i er kwagh a Mbakristu mba mimi sha inja ga je kpa, ka i kpiligh ve iyol ga shin ve nôngo gbev kpaa ga. Kwagh er doo yô, Yehova na se kwaghwan u dedoo ken Mkaanem nam sha u wasen se u zan hemen u civir un sha mimi, shighe u mba se civir un vea ve imôngo la ve er kwagh a vese sha mimi ga je kpaa.—Ps 55:12-14.

6, 7. Yange i er kwagh a anmgbian ugen ken tiônnongo sha mimi ga nena, man lu ieren i nyi i wase un ve er kwagh sha injaa?

6 Nenge ase kwagh u yange er Anmgbian Willi Diehl yô. Hii ken inyom i 1931 la je, Diehl er Yehova tom sha mimi hen iyaagh ki Betel ki hen gar u Bern, tar u Switzerland la. Ken inyom i 1946 la, za Makeranta u Gileadi, klase u sha anigheni la, hen gar u New York, ken tar u Amerika. Been makeranta ne shighe kar yô, i kaa a na ér a za er tom u sôron atôônanongo ken tar u Switzerland. Anmgbian Diehl ôr ken ngeren u pasen kwagh u uma na la ér: “Ken uwer u Mei 1949 la, m pase afishi a branci u ken Bern mer m soo u vôson kwase.” Nahan afishi a branci u ken Bern la kaa a na ér nyi? Branci la kaa ér: “Se mba nan we ityom igen ga, saa pania u keke tseegh.” Anmgbian Diehl shi kaa ér: “Yange i nam ian i nan kwaghôron tsô kpaa ga. . . . Ior kpishi de u sughun se, inja er i dugh se ken tiônnongo kera nahan.”

7 Anmgbian Diehl er nena sha kwagh nee? A kaa ér: “Er se fa ser ruamabera yange ivaa ga yô, se lu eren msen kpoghuloo shi suur sha Yehova.” Shighe kar yô, i nyôôso mnenge u kpeegh u i lu a mi sha kwagh u ivaa, u na ve i er kwagh a na sha mimi ga la, maa i hide a Anmgbian Diehl sha aan a tom a yange vande lun sha mi la. Er za hemen u civir  Yehova sha mimi yô, zua a injar. * Nahan doo u se pine ayol a ase ser: ‘Aluer i er kwagh a mo sha mimi ga nahan, me tese mer m ngu a mnenge u vough sha kwagh shon kpa? Me kegh Yehova kpa, shin me ker u sôron zayol shon iyol yama?’—Anz. 11:2; ôr Mika 7:7.

8. Alaghga u kure ikyaa wer i er kwagh a we shin orgen ken tiônnongo sha mimi ga, kpa a lu nahan ga sha ci u nyi?

8 Sha gbenda ugen di yô, alaghga u kure ikyaa wer, i er kwagh a we shin anmgbian ugen ken tiônnongo sha mimi ga, kpa umbur wer mnenge wou la una fatyô u lun u shami ga. Kwagh a fatyô u lun nahan sha ci u se yina, nahan se fatyô u lun a mnenge u vough ga sha akaa, shin se fatyô u fan hanma kwagh u a ze hemen la cii ga. Mnenge wase la una lu u vough shin u vough ga kpa, aluer se suur sha Yehova ken msen shi se mba civir un sha mimi yô, kwagh ne una yange se u “hingir iyongo a TER.”—Ôr Anzaakaa 19:3.

9. Ka unô ior se lu timen sha kwagh ve ken ngeren ne man u dondon laa?

9 De se time nen sha kwagh u ior mba civir Yehova mbagenev utar mba i er kwagh ve ken Bibilo, mba yange i ôr ve ijir sha mimi ga yô. Ken ngeren ne, se lu timen sha kwagh u Yosev, u lu wan u wan u Aberaham la, kua kwagh u anmgbianev nav er a na la. Ken ngeren u dondon la, se lu timen sha mlu u Yehova a Tor Ahaba kua kwagh u apostoli Peteru tagher a mi ken Antioki u Shiria la. Se nguren timen sha kwagh u ior mban yô, ker akaainjaa a a wase u u za hemen u nengen sha Yehova shi kuran ikyar i u ye a na la, hemban cii je yô, shighe u u ne jighjigh wer i er kwagh a we sha mimi ga la.

I ÔR YOSEV IJIR SHA MIMI GA

10, 11. (a) Yange i er kwagh a Yosev vough ga nena? (b) Ka ian i nyi Yosev yange va zua a mi shighe u lu ken purusu laa?

10 Yosev u civir Yehova sha mimi la, yange tagher a ijirôron i sha mimi ga sha ikyev i mba ve fa un ga yô, kpa u hemban vihin cii je yô, sha ikyev i mba ve lu anmgbianev nav kpôô kpôô la. Shighe u Yosev lu anyom 17 la, anmgbianev nav kôr un sha igyosor tee, za hingir kpan. Maa i yem a na ken Igipiti sha ishima na ga. (Gen. 37:23-28; 42:21) Za lu ken tar la shighe kar yô, i wa un aie iyol ér a kôr kwase ugen sha agee ér una yav a mi, nahan i za wuhe un ken purusu a u ôron un ijir shio. (Gen. 39:17-20) Yange ya ican ken purusu shighe u lu kpan la nôngo u kuman anyom 13. Aluer or u se civir Yehova vea nan imôngo nan er kwagh a vese sha mimi ga yô, ka akaainjaa a nyi nahan se fatyô u henen ken kwagh u er Yosev laa?

11 Yosev yange zua a ian i pasen or u i wuhe un vea na imôngo la zayol na. Ngise or shon lu orvesen u mbatoonkwaghman u tor. Shighe u i wuhe Yosev vea ortoonkwaghman u tor ne ken purusu la, mnyam cier ortoonkwaghman la, maa Yosev pase un inyam mara. Yosev pase ortoonkwaghman la ér a lu va hiden a na sha tom na u ngise eren ken ya u Farao la. Yosev pase un mnyam ma Aôndo wase un u fan inja i ma la been cii yô, a tôô ian ne a ôr ortoonkwaghman la zayol na. Se fatyô u henen akaainjaa kpishi ken kwagh u Yosev ôr la tseegh ga; se fatyô u henen akaainjaa ken kwagh u tsua u ôron ga la kpaa.—Gen. 40:5-13.

12, 13. (a) Mkaanem ma Yosev ôr a ortoonkwaghman la, tese ér a lumun a ican i lu yan la ga nena? (b) Shighe u Yosev lu lamen a ortoonkwaghman la, ka nyi kwagh nahan ikyav i tese ér yange ôr un ga?

12 Ôr Genese 40:14, 15. Yosev yange  pase ér i “ii” un a ii. Kwagh ne tese wang ér, yange i er kwagh a na sha mimi ga. Shi Yosev pase ér un er iferkwagh i i wuhe un sha mi la ga. Sha nahan yô, a kaa a ortoonkwaghman la ér a pase un yô, a za ôr Farao kwagh na. Sha ci u nyi? Yange awashima na lu u i ‘dugh un ken purusu la kera.’

13 Mkaanem ma Yosev mara tese ér un lumun u zan hemen u yan ican, a un eren kwagh sha mi shio? Mayange ga cii. Yange fa wang ér i er kwagh a na sha mimi ga acin imôngo. A pase ortoonkwaghman, u alaghga una za lu sha ian i wasen un la, hanma kwagh u za hemen la cii wang. Kpa umbur wer, ijiir i môm ngi ken Ruamabera i i kaa ér Yosev ôr ma or shin Farao iyol na je kpa ér, lu anmgbianev nav ii un ga. Jighilii yô, shighe u anmgbianev nav za ken Igipiti za hime iyongo a na la, Farao ngohol ve shi kaa a ve ér ve gema Igipiti a hingir ya ve shi ve lu hen “veghertar u Igipiti u hemban doon cii” la, nahan i saan ve iyol.—Gen. 45:16-20.

Iliam i dang ia fatyô u nan zayol una hemba vihin cii (Nenge ikyumhiange i sha 14)

14. Aluer i er kwagh a vese ken tiônnongo sha mimi ga je kpa, ka nyi ia wase se se gba ken to u iliam i dang ga?

14 Shighe u Orkristu nan va fe wang ér i er kwagh a nan sha inja ga yô, gba u nana wa ikyo sha er nana lam dang dang sha kwagh shon a mbagenev ga yô. Jighilii yô, gba u se keren iwasen hen mbatamen, shi aluer ma anmgbian u ken tiônnongo nan er isholibo i vesen yô, gba u se za pase mbatamen. (Lev. 5:1) Nahan cii kpa, shighe u i lu asorabo a vesen ga yô, ashighe kpishi anmgbianev vea fatyô u sôron mbamzeyol vev ayol a ve; ve de ve a orgen ker ga, mbatamen je kpaa ga. (Ôr Mateu 5:23, 24; 18:15.) Yô, se dondon nen akaawan a Bibilo u sôron mbamzeyol mbara sha mimi. Ashighe agen yô, alaghga se hen ser i er kwagh a vese sha mimi ga, kpa a lu nahan ga. Sha nahan yô, aluer se nenge ser anmgbian nan hii se, kpa se na ikyaa la hingir zegekwagh sha u lamen sha a nan côu côu ga yô, nenge imba er a doo sha won yô. Umbur wer, mnenge wase la una lu u shami shin u shami ga kpa, iliam yase i dang la ia  fatyô u sôron zayol la ga. Aluer se za hemen u civir Yehova sha mimi shi eren kwagh a anmgbianev asev sha mimi yô, kwagh ne una wase se se er kwagh dang nahan ga. Shighe u Orpasalmi lu ôron kwagh u or u “nan zenden jighilaa” la, a kaa ér, “nan eren anger sha zwa u nan ga, nan eren huror u nan ifer ga, man nan we or u wan ndor a nan akaadang iyol ga.”—Ps. 15:2, 3; Yak. 3:5.

UMBUR WER IKYAR I U YE A YEHOVA LA HEMBA GBAN KWAGH CII

15. Er Yosev ya ikyar a Yehova yô, kwagh la na zua a iveren nena?

15 Se hen kwagh u hemban doon cii ken ikyar i Yosev ya a Yehova la. Yosev yange tese ér un ngu a mnenge u Yehova sha akaa, ken anyom 13 aa lu ken ican la cii. (Gen. 45:5-8) Mayange na Yehova ibo sha ican i nyôr ker la ga. Er akaa a ya ican sha mi la hungur un ga nahan kpa, ishima vihi un ga. Kwagh u hemban cii je yô, yange lumun ér mbamyen man aeren a mbagenev a sha inja ga la, a pav un a Yehova ga. Er Yosev za hemen u civir Yehova sha mimi yô, kwagh ne bugh un ian i nengen er Yehova lu sôron akaa a i er a na sha mimi ga la, shi lu veren un vea tsombor na doo doo yô.

16. Aluer i er kwagh a vese ken tiônnongo sha mimi ga je kpa, gba u se hemba kporom ikyua a Yehova cii sha ci u nyi?

16 Se kpa, ikyar i se ye a Yehova la i gba se kwagh tsung, shi se kuran nen i. Mayange se de nen ser mbamyen mba anmgbianev asev ve pav se a Aôndo, u a doo se ishima shi se civir un la ga. (Rom. 8:38, 39) Aluer or u se civir Yehova a nan imôngo la nan er kwagh a vese sha mimi ga kpa, doo u se er kwagh vough er Yosev nahan, shi se hemba kporom ikyua a Yehova shi se nôngo se lu a mnenge na sha akaa. Shighe u se er kwagh u se fetyô la cii sha u sôron zayol wase la sha gbenda u Ruamabera a tese la yô, gba u se gema zayol la se wa sha ikyev i Yehova shi se lu a vangertiôr ser una va sôr zayol la sha shighe na, kua sha gbenda u a soo yô.

SUUR SHA “ORJIRIGH U TAR CII” LA

17. Se fatyô u tesen ser se mba a vangertiôr ken “Orjirigh u tar cii” la nena?

17 Er se lu ken botar ne yô, ior vea za hemen u eren akaa a vese sha mimi ga. Ashighe kpuaa nahan, alaghga u nenge wer i er kwagh a we shin orgen u u fe nan yô, sha mimi ga ken tiônnongo. Nahan kpa, de lumun wer kwagh ne a na u gbev mbu nôngon ga. (Ps. 119:165) Kpa er se civir Aôndo sha mimi yô, gba u se suur sha a na shi se eren msen ser a wase se. Heela tseegh ga, gba u se hide a iyol ijime, se lumun ser alaghga tsô se fa hanma kwagh u a ze hemen la cii ga. Se fa wang ser, alaghga zayol la va sha ci u mnenge u vough ga u se lu a mi sha akaa la. Er se hen ken ikyav i Yosev la nahan, se soo ser se palegh iliam i dang, sha ci u se fa ser imba iliam la ka i na zayol a hemba vihin cii. Kwagh u masen yô, se keren nen u sôron mbamzeyol asev sha tahav asev ga, kpa se kange nen ishima ser se za hemen u civir Yehova sha mimi shi keghen un ser a va sôr akaa sha shighe na vough. Aluer se er nahan yô, kwagh ne una na Yehova a lumun se shi una haa se iveren keng a bunde ga, er yange er a Yosev nahan. Mimi yô, se fatyô u nan jighjigh ser, hanma shighe Yehova u a lu “Orjirigh u tar cii” la, una er kwagh u vough sha ci u “igbenda Na cii, ngi jighilii.”—Gen. 18:25; Dut. 32:4.

18. Se lu timen sha nyi ken ngeren u dondon nee?

18 Ken ngeren u dondon ne, se lu timen sha kwagh u mbacivir Yehova iorov uhar mba ior mba civir Yehova mbagenev er kwagh a ve sha mimi ga, mba i er kwagh ve ken Bibilo la. Kwaghhenen la una pase wang er iyolhiden a mi ijime man u keghen iyol u den mbagenev kwaghbo la a gbe a zough sha gbenda u Yehova a nengen kwagh u ieren i mimi la yô.

^ par. 7 Ôr kwagh u uma u Willi Diehl ken ngeren u a lu a itinekwagh ér, “Jehovah Is My God, in Whom I Will Trust” (Yehova Ka Aôndo Wam u Me Suur sha a Na Yô) la, ken Iyoukura i ken zwa Buter i Novemba 1, 1991 la.