Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

“Er Kwagh u U Tsegh Zwa sha Mi La”

“Er Kwagh u U Tsegh Zwa sha Mi La”

“Er sha abumun a ou a u bum a Ter la vough.”—MAT. 5:33.

ATSAM: 63, 59

1. (a) Lu nyi Orjir Yefeta man Hana ve er, i i lu kwaghmômô? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Ka mbampin mba nyi se lu nan mbamlumun sha mi ken ngeren nee?

YEFETA lu orhemen u taver ishima; Hana di lu kwase u ungwan kwagh. Heela tseegh ga, Yefeta lu orutya u cian kwagh ga; Hana di lu kwase u hiden a iyol ijime u nengen sha ya na tsembelee yô. Shi Orjir Yefeta man Hana, kwase u Elkana cii ve civir Aôndo môm. Dugh ngula kera yô, lu nyi igen kpa ve er i lu kwaghmômô? Ve cii yange ve tsegha zwa a Aôndo, shi ve cii ve er sha iceghzwa ve la vough. Ve ver ikyav i doon tsung sha ci u nomso man kasev nyian mba ka ve tsua u eren iceghzwa a Yehova la. Nahan kpa, mbampin mba hange hange gema due sha kwagh ne, ér: Ka nyi i lu iceghzwaa? Iceghzwa i or a Aôndo la ka beerkwagh ga nena? Ka akaa a nyi nahan se fatyô u henen hen Yefeta man Hana?

2, 3. (a) Ka nyi i lu iceghzwaa? (b) Ka nyi Ruamabera a er sha kwagh u eren iceghzwa a Aôndo laa?

2 Sha kwagh u Bibilo i er yô, iceghzwa ka kwagh u vesen u or tende zwa a Aôndo ér nana er yô. Or a fatyô u tôndon zwa ér nana er ma kwagh shin nana na ma kwagh shin nana er ma tom shin nana palegh akaa agen. Mba kighir or ér nana er iceghzwa ga, ka nan er i a ishima i nan. Nahan kpa, Aôndo nenge iceghzwa ér ka icighankwagh kua kwagh u i gbe u or a kure keng yô, sha ci u or ka nana er iceghzwa yô, nan ngu bumun ér nana er ma kwagh shin nana er ga. (Gen. 14:22, 23; Heb. 6:16, 17) Ka nyi Ruamabera a er,  i tesen ér zum u or tsegh zwa a Aôndo yô, gba u nana nenge kwagh la ér ka beerkwagh ga?

3 Tindi u Mose la kaa ér: “Aluer or á tsegha zwa a TER shin nana bum ér nana kighir ishima i nan inya yô, nana̱ de bundu kwaghôron u nan la ga, nana̱ er sha kwagh u a dugh ken zwa u nan la cii.” (Num. 30:2) Shighe kar yô, Aôndo mgbegha Solomon nger ér: ‘Zum u wea tsegha zwa sha ishigh ki Aôndo yô, de kera ngôôr u eren sha mi ga, gadia doo Un a abumeaior ga; yô, er kwagh u u tsegh zwa sha mi la.’ (Orpa. 5:4) Yesu kpa va tese ér iceghzwa i eren ka beerkwagh ga, sha u kaan ér: “I kaa a mbayiase ér: De bumun sha aie ga, kpa er sha abumun a ou a u bum a Ter la vough.”—Mat. 5:33.

4. (a) Iceghzwa i or a Aôndo la ka beerkwagh ga nena? (b) Ka nyi se lu henen sha kwagh u Yefeta man Hana?

4 Kwagh ne tese wang ér, zum u or tende zwa a Aôndo yô, gba u nana nenge ér ka zegekwagh u numben a mi ga. Gbenda u se er kwagh a iceghzwa yase la, ka u bende a ikyar i se ye a Yehova la. Davidi nger ér: “Ka an je nana kôndo sha uwo u TERE? Ka an je nana tile ken icighanjiir Na? Ka u . . . nan veren ishima i nan sha gbilinkwagh ga, man nan bumun sha icugh kpaa ga yô.” (Ps. 24:3, 4) Lu nyi Yefeta man Hana tsegha zwa sha mini, man yange taver ve u kuren iceghzwa ve la nena?

YANGE VE KURE ICEGHZWA I VE ER A AÔNDO LA

5. Yefeta yange tsegha zwa ér nyi, man lu nyi i ere?

5 Yefeta yange kure iceghzwa i er a Yehova, shighe u soo u za tan ityav sha Mbaamon, mba ve lu tan ior mba Aôndo mciem iyol la. (Mbaj. 10:7-9) Er sar Yefeta tsung u hemban ityav mbira yô, a tsegha zwa a Yehova ér: “Aluer Wea na Mbaamon sha ikyev yam mimi je yô, nahan nyityôkwagh i ia due hen ihinda i ya wam sha u va keghen mo gbenda, zum u me hide hen Mbaamon dedoo yô, ia lu kwagh u TER.” Nahan lu nyi i ere? Yefeta za hembe Mbaamon ityav mbira, ngur hiden yô, lu wan na u môm môm la je due za kegh un gbenda ye. Maa lu u wankwase la una hingir “kwagh u TER.” (Mbaj. 11:30-34) Inja i kwagh la ér nyi?

6. (a) Yefeta yange tsegha zwa a Aôndo, nahan taver un vea wan na u kwase la u kuren iceghzwa shon nena? (b) Ka nyi u hen ken Duteronomi 23:21, 23 man Pasalmi 15:4, sha kwagh u tseghan zwa a Aôndo laa?

6 Cii man wan u Yefeta u kwase la a na ter na a kure iceghzwa na a Yehova la yô, gba u wankwase la una er Yehova tom ayange ayange ken tabernakel na. Yefeta yange tsegha zwa gaegh shinii? Ei, sha ci u a shi nan kpa fa dedoo ér a lu wan na u kwase la una due u va keghen un gbenda ye. Er fa kwagh ne nahan kpa, lu kwagh u taver Yefeta man wan na u kwase kpishi u eren yô. Kpa ve tange iyol ga. Yefeta nengen a wan na u kwase la dugh u va keghen un gbenda yô, a “ande akondo a na,” shi a kaa ér ishima vihi un ker tsung. Wankwase la maa za ‘vaa inyuun na.’ Sha ci u nyi? Sha ci u Yefeta lu a wan u nomso ga, shi lu u wan na u kwase ne kpa una vôso nom a mar ônov ga. Nahan lu u or a kera fa kwagh u tsombor u Yefeta ga. Kpa lu kwagh u hemba lun un kwagh u vesen la ga. Yefeta kaa ér: “M vande bughun zwa a TER, nahan m kera fatyô u hiden ijime ga.” Wan na u kwase la di gema kaa ér: “Er a mo sha kwagh u a dugh ken zwa wou yô.” (Mbaj. 11:35-39) Yefeta vea wan na cii ve civir Aôndo sha mimi, nahan mayange ve hen sha kwagh u bunden iceghzwa ve a Aôndo u Hembansha la ga, shin er taver ve tsung nahan kpaa.—Ôr Duteronomi 23:21, 23; Pasalmi 15:4.

7. (a) Hana yange tsegha zwa ér nyi, man lu sha ci u nyi, nahan nyi i ere? (b) Iceghzwa i Hana la yange i na yô, lu u Samuel una er nyi? (Nenge ngeren u shin kpe la.)

7 Hana kpa yange kure iceghzwa i er a  Yehova la. Yange er iceghzwa ne shighe u lu ken zayol u vihin tsung sha ci u ikyôm na la, shi wuhe na kpa lu bamen un kpoghuloo. (1 Sam. 1:4-7, 10, 16) Nahan Hana pase Aôndo er lu un ken ishima la cii, been yô, a er iceghzwa ne, ér: “TER u akum a Sha, aluer Wea lumun, Wea nengen ican i kpan Wou u kwase, Wea umbur mo, kpan Wou u kwase á hungur We ga, Wea na kpan Wou u kwase wan u nomso yô, mo kpaa me na TER un sha ayange a á lu uma cii, atsem kpaa á kar un sha ityou ga.” * (1 Sam. 1:11) Aôndo ungwa msen u Hana la, nahan shighe kar yô, Hana mar wan na u nomso u hiihii la. Nenge er kwagh ne yange na un msaanyol sha wono! Nahan cii kpa, mayange hungur iceghzwa na a Aôndo la ga. Yange va maren wannomso na la yô, a kaa ér: “Gadia m sôn TER un.”—1 Sam. 1:20.

8. (a) Yange lu Hana zange u kuren iceghzwa na laa? (b) Mkaanem ma Davidi ma i nger ken Pasalmi 61 la, umbur we ieren i Hana i dedoo la nena?

8 Samuel yange de atumba shighe u lu nôngon u kuman anyom atar la, ica i gbe ga yô, Hana er kwagh u tsegha zwa a Aôndo ér una er la vough. Yange hen u eren kwagh ugen kposo sha iceghzwa na la ga. Hana ze a Samuel hen Zegepristi Eli, hen tabernakel u ken Shilo la yô, a kaa ér: “Ka sha ci u wan ne yange m sônon ye; TER kpaa nam msen wam u m sen Un yô; nahan mo kpaa m gema un m na TER; a̱ lu u TER sha ayange a á lu uma cii.” (1 Sam. 1:24-28) Za lu hen tabernakel yô, “Samuel, wanakiriki la, vese sha ishigh ki TER.” (1 Sam. 2:21) Kpa kwagh ne gema bende a Hana nena? Wanakiriki na ne doo un ishima tsung, kpa una kera nengen a na hanma iyange shighe u una lu vesen la ga. Hen ase er yange a sar Hana u kuven wan na shi numben vea na shi yesen un yô. Shi yange una lu a akaa a dedoo a umbur sha kwagh u wan na, a ngô u lun a dooshima ka nan umbur sha ci u wan u nan vese sha ashe a nan la kpaa ga. Er kwagh lu nahan je kpa, Hana vaa afanyô sha ci u un kure iceghzwa na a Aôndo yum ga. Ishima na yange i ember ken Yehova.—1 Sam. 2:1, 2; ôr Pasalmi 61:1, 5, 8.

U ngu kuren uiceghzwa mba u er a Yehova la kpa?

9. Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mini?

9 Er hegen se fe ser u tseghan zwa a Aôndo la ka beerkwagh ga yô, de se time nen sha mbampin mban: Er se lu Mbakristu yô, ka uiceghzwa mba nyi nahan alaghga se ere? Shi gba u se kange ishima u kuren uiceghzwa asev mbara nena?

ICEGHZWA I IYOLTSEGHAN YOU LA

Iceghzwa i iyoltseghan (Nenge ikyumhiange i sha 10)

10. Ka iceghzwa i vesen i nyi Orkristu nana fatyô u erene, man kwagh ne wa nyi kere?

10 Iceghzwa i vesen i hiihii i Orkristu nana fatyô u eren yô, ka u tseghan iyol i nan sha ci u Yehova. Sha ci u nyi? Sha ci u ka nan tôndo zwa a Yehova ken msen u nan u ken iuv la a ishima môm ér nana civir un gbem sha won, a lu nyi je kpaa. Yesu kaa ér, a gba u or la nana “nyiman iyol i nan,” nana kera eren hanma kwagh u nan soo la cii ga, kpa nana tsua u eren ishima i Aôndo ken uma u nan a hemba hanma kwagh cii. (Mat. 16:24) Hii sha iyange la je, nan hingir ‘kwagh u Yehova’ gbem sha won. (Rom. 14:8) Hanmaor u nan tsegh iyol i nan sha ci u Yehova yô, gba u nana nenge kwagh ne ér ka beerkwagh ga, vough er Orpasalmi yange ôr kwagh u uiceghzwa nav mba er a Aôndo la nahan, ér: “Ka nyi me na TER sha ci u akaa a Na a dedoo a A erem cii laa? Me kure uiceghzwa av a TER sha ishigh ki ior Nav cii.”—Ps. 116:12, 14.

11. Ka nyi yange i za hemen sha iyange i i er u batisema laa?

11 U tsegha iyol you sha ci u Yehova shi i er u batisema vee? Aluer ka nahan yô, kwagh la doo kpen kpen! Umbur wer sha iyange i i er  u batisema la, i pine u mbampin sha ashe a mbagenev sha er a fa wea tsegha iyol you sha ci u Yehova shi wea fa er “iyoltseghan you man batisema u ú lu eren ne una na, ú hingir Orshiada u Yehova, ú lu ken mzough u nongo u Aôndo u Jijingi na a hemen ú” la yô. Mlumun u yange u na sha mbampin mban wang la tese ken igbar ér u kuma u a er u batisema u hingir ortom u Yehova Aôndo u i tsegh nan yô. Kwagh ne yange una doo Yehova je ka u henen a hen ga!

12. (a) Ka mbampin mba nyi nahan i doo u se pine ayol a ase? (b) Ka aeren a nyi nahan Peteru yange kaa ér se ver ishima u lun a mini?

12 Nahan kpa, batisema ka di mhii u kwagh tsô. Ka sea eren batisema a been kera yô, i gba u se za hemen u eren sha iceghzwa yase la, sha u civir Aôndo sha mimi. Sha nahan yô, doo u se pine ayol a ase ser: ‘Hii shighe u m er batisema la je, m za hemen u vesen ken jijingi nena? M ngu zan hemen u civir Yehova sha ishima i môm kpa? (Kol. 3:23) M eren msen shi m ôron Mkaanem ma Aôndo shi m ze mbamkombo mba tiônnongo shi m duen kwaghpasen hanma shighe kpa? Shin uwegh ngu gban mo u eren akaa a ken jijingi nee?’ Apostoli Peteru yange pase ér aluer se seer nan Aôndo jighjigh shi se seer zuan a mfe sha kwagh na shi se mba a ishimawan shi se mba civir Aôndo kpoghuloo yô, se fatyô u palegh  ieren i kera civir Aôndo sha gbashima ga la.—Ôr 2 Peteru 1:5-8.

13. Ka nyi i gbe keng u Orkristu u nan tsegh iyol i nan sha ci u Yehova shi nan er batisema la nana kavaa?

13 Gbenda môm ngu u se hide a iceghzwa i batisema i se er a Aôndo la ga. Aluer or va vôr a mcivir u Yehova shin nan kera fatyô u lun a aeren a Orkristu la ga yô, nana de kaan ér yange nan tsegha iyol a ishima i nan i môm ga, nahan i er nan batisema ka sha inja ga ze. * Sha mimi yô, gba u nana hen kwagh sha imba gbenda ne tsô kpaa ga, sha ci u yange nan tsegha iyol i nan cii sha ci u Yehova. Aluer nan er kwaghbo u vesen yô, Yehova man tiônnongo vea pine nan kwagh sha mi kpee je a bunde ga. (Rom. 14:12) Mayange se soo ser i ôr kwagh ér se ‘undu dooshima wase u hiihii la’ ga. Kpa se soo ser Yesu a ôr kwagh wase ér: “M fa aeren a ou man dooshima wou man jighjigh u nan wou man tom wou man ishima i taver you, man ér aeren a ou a masetyô la hemba ngeen a a hiihii la.” (Mpa. 2:4, 19) Yô, se za nen hemen u eren sha iceghzwa i iyoltseghan yase la sha gbashima, nahan se na i saan Yehova iyol.

ICEGHZWA I IVESEGH YOU LA

Iceghzwa i ivesegh (Nenge ikyumhiange i sha 14)

14. Ka nyi i lu iceghzwa i vesen i sha uhar i or nana fatyô u erene, man ka sha ci u nyi?

14 Iceghzwa i vesen i sha uhar i or nana fatyô u eren yô, ka iceghzwa i ivesegh. Sha ci u nyi? Sha ci u ivese ka icighankwagh. Orkwasehe man kwasehe ka ve er iceghzwa sha ishigh ki Aôndo man mbagenev. Ka ve er iceghzwa ér, vea soo ayol a ve shi vea luun kôôsôô ayol a ve shi vea naan ayol a ve icivir “sha ayange a [ve] lu̱ shin tar imôngo cii, e̱r i zough sha mserakaa u Aôndo u ivesegh la nahan.” Mbagenev vea ôr mkaanem man jighilii nahan ga kpa, ka iceghzwa je ve er a Aôndo ye. Vea been yô, i yôô ér ve hingir nom man kwase, nahan mzough u ken ivese ve la ka kwagh u igbekeke. (Gen. 2:24; 1 Kor. 7:39) Sha nahan yô, Yesu kaa ér: “Kwagh u Aôndo je zua yô, or a̱ de kera paven un ga,” a lu nom shin kwase shin hanma orgen cii kpaa ga. Nahan gba u mayange mba ve vese ayol a ve la vea hen ér aluer kwagh va zayol yô, vea pav ivaa ga.—Mar. 10:9.

15. Gba u Mbakristu vea palegh ieren i tar u nengen ivese ér ka beerkwagh la sha ci u nyi?

15 Jighilii yô, ivese i i ban a zayol je kpa ngi ga. Iorov uhar mba ve er ivese la cii ve yina. Ka nahan ve Bibilo i kaa ér, mba ve vese ayol a ve la “vea ya ican ken iyol” sha ashighe agen ye. (1 Kor. 7:28) Kwagh er vihi yô, ior kpishi ken tar nyian nenge ivese ér ka beerkwagh. Shighe u zayol a ve ken ivese yô, fese nahan ka ve kende ave sha ér kwagh hemba ve a hembe je, maa ve undu ikyar ve. Nahan kpa, ka gbenda u i doo u Mbakristu vea er kwagh la ga. Aluer or vihi iceghzwa i ivesegh yô, nan er Aôndo aie, man Aôndo kôr mbaerenaie ihyom! (Lev. 19:12; Anz. 6:16-19) Apostoli Paulu nger ér: “I zua u a kwasaa? Yô de keren u ma i sagh u ga.” (1 Kor. 7:27) Paulu yange ôr nahan sha ci u fa ér, Yehova kôr kwagh u nom shin kwase paven ivaa a ikyar u nan sha mimi ga la ihyom.—Mal. 2:13-16.

16. Ka nyi Bibilo i er sha kwagh u ivaapaven man u nom shin kwase undun ikyar u nan laa?

16 Yesu yange pase ér, ka shighe u ikyar u ishôôgh la a tsough u kera den ikyar na u a er idya la a kwaghbo ga la tseegh, Ruamabera a lumun ér ve vihi iceghzwa i ivesegh la ye. (Mat. 19:9; Heb. 13:4) Hide kwagh u undun nom shin kwase u u vese nan la di ye? Ingin kpa Bibilo pase wang. (Ôr 1 Mbakorinte 7:10, 11.) Ruamabera na atôakyaa a nom shin kwase nana fatyô u undun ikyar u nan ga. Nahan kpa, mbamzeyol mbagenev ka ve na yô, Mbakristu mbagenev ve nenge ér gba u  vea undu ikyar ve la, er shighe u ikyar ve u nan vende mimi shin nan lu eren a ve côu côu la nan gem nôngon kpoghuloo ér nana wua ve shin nana yange ve u civir Yehova la nahan. *

17. Nom man kwase mba ve lu Mbakristu la, vea er nan ve mzough u ken ivese ve la una lu igbekeke?

17 Shighe u anmgbianev ve ve hen mbatamen mba ken tiônnongo ér ve wa ve kwagh sha kwagh u mbamzeyol mba ve lu tagher a mi ken ivese la yô, doo u mbatamen vea pine vea fa aluer anmgbianev mbara sember nengen vidio i Ka Nyi I Lu Dooshima u Mimi? la shi vea hen antakerada u Tsombor Wou Ua Fatyô u Lun ken Msaanyol la imôngo yô. Sha ci u nyi? Sha ci u vidio man antakerada la pase akaawan a Aôndo, a a wase ior kpishi u seer taver ivese ve la wang. Orgen vea kwase na kaa ér: “Er se lu henen antakerada ne yô, se mba zuan a msaanyol ken ivese yase seer a seer.” Kwase ugen u a zough ivaa vea nom na i kom anyom 22 hegen u ivaa shon lu va nôngon u paven yô, kaa ér: “Se cii se er batisema, kpa hanmô wase yange nan lu eren kwagh sha ishima i nan. Yange se zua a vidio la sha shighe vough! Sha nahan yô, mo vea nomom se hemba soon ayol a ase hegen.” U er ivesee? Nôngo sha afatyô wou cii, dondon akaawan a Yehova ken ivese you. Aluer u ngu eren nahan yô, kwagh ne una wase u u kure iceghzwa i ivesegh you la, nahan a saan we iyol!

ICEGHZWA I MBA VE DE AKAA CII VE LU EREN TOM U CIVIRIGH AYANGE AYANGE LA

18, 19. (a) Ka nyi mbamaren kpishi mba ve lu Mbakristu la ve ere? (b) Ka nyi se fatyô u ôron sha kwagh u ior mba ve de akaa cii ve lu eren tom u civirigh ayange ayange laa?

18 U fa kwagh ugen u Yefeta man Hana yange ve er i lu kwaghmôm kpa? Ve cii yange ve er iceghzwa i i na yô, wan u Yefeta u kwase la man wan u Hana u nomso la hingir u za eren icighantom hen tabernakel yô. Kwagh ne na yô, uma ve hemba doon cii. Nyian ne, mbamaren mba ve lu Mbakristu kpishi taver mbayev vev asema ér ve er tom u tartor ayange ayange, shi ve hemba veren ishima ve sha tom u Aôndo. Mba ve er nahan yô, ve kuma iwuese.—Mbaj. 11:40; Ps. 110:3.

Iceghzwa i mba ve de akaa cii ve lu eren tom u civirigh ayange ayange la (Nenge ikyumhiange i sha 19)

19 Ingyegh ki Mbashiada mba Yehova Mba Ve De Akaa Cii Ve Lu Eren Tom u Civirigh Ayange Ayange sha Tar Cii La kuma iorov 67,000 hegen. Ve mbagenev mba eren tom shin Betel, mbagenev mba tesen ken imakeranta i nongo wase, kpa gema mba shin Betel ga, mbagenev mba eren tom u kwaghmaan, mbagenev mba sôron atôônanongo, mbagenev mba ikpur pania, mbagenev mba eren tom mishen, mbagenev mba nengen sha Ayou a Mkohol, mbagenev di mba nengen sha iyaav mbi imakeranta i henen Bibilo. Ve cii ve er “Iceghzwa i Ungwan Kwagh shi Lun Mbanyarev ga La,” nahan ve lumun ér hanma tom u i ne ve cii, vea er u sha ci u mzehemen u akaa a Tartor, shi vea eren akaa ken uma akuma akuma shi vea palegh u eren tom u uke, aluer i na ve ian ga yô. Ka ityom i ve eren la i lu i civirigh ye, ka ve ayol a ve ga. Ve fa ér, er ve de akaa cii ve lu eren tom u civirigh ayange ayange yô, ka u vea nenge iceghzwa i ve er la ér ka beerkwagh ga, nahan gba u vea hide a iyol ijime, vea kure i.

20. Gba u se eren nyi “ayange ayange,” man ka sha ci u nyi?

20 Ka iceghzwa i han ken uiceghzwa utar mba se tim sha mi la, u er hen Aôndo? Ka iceghzwa mômôô, shin ka uhara, shin ka mba utar mbara ciilii? U fa er i gbe u u nenge iceghzwa you la beelee ga je ka u henen a hen ga. (Anz. 20:25) Aluer or er kwagh u nan kaa a Aôndo ér nana er la ga, shi nan kure iceghzwa i nan ga yô, kwagh a fatyô u tseren nan. (Orpa. 5:6) Yô, se ‘wa nen icam i wuese iti i Yehova gbem, se kuren uiceghzwa asev ayange ayange’ saan saan.—Ps. 61:8.

^ par. 7 Hana yange tsegha zwa a Yehova ér, aluer un mar wan yô, nana lu Ornaseri gbem sha won, inja na yô, una ver nan kposo shin una tsegha nan sha ci u icighantom u Yehova.—Num. 6:2, 5, 8.

^ par. 13 Aluer se time sha igbenda i mbatamen ka ve kar sha mi cii ve, ve va mase kaan ér or nan kuma u a er nan batisema la yô, a taver kpishi u or nana kaa ér yange i er nan batisema sha inja ga.

^ par. 16 Ôr takerada u Lu Nen ken Dooshima U Aôndola, peeji 219-221.