Ali je sploh komu resnično mar zame?

Ali ste se kdaj počutili osamljene in nemočne, kakor da nihče v resnici ne razume problemov, s katerimi se spoprijemate? In tudi če so drugi vedeli zanje, ste imeli občutek, da jim pravzaprav ni mar.

KADAR se pojavijo problemi, se lahko zdi naše življenje kakor nevihta, ki noče pojenjati. Včasih morda celo sklenemo, da je to, kar doživljamo, tako strašno in nepravično, da tega preprosto ne moremo več prenašati. Takšne misli imamo pogosto takrat, kadar trpimo zaradi čustvenih travm, depresije, trajnih posledic kakšne nesreče, kronične bolezni ali česa podobnega. Morda se počutimo tako nemočne in brez upanja, da se sprašujemo, le kje bi lahko našli tolažbo. Ali je sploh komu resnično mar za nas?

»Bogu vse tolažbe« je mar za nas

Bog je v Bibliji opisan kot »Oče najgloblje usmiljenosti in Bog vse tolažbe«. (2. Korinčanom 1:3) Bog, ki mu je ime Jehova, ve, da potrebujemo tolažbo. V Bibliji se besede, ki so povezane s »tolažbo«, pojavljajo več kot stokrat, kar nam zagotavlja, da Bog razume, s čim se spoprijemamo, ter da nas tudi želi potolažiti. To spoznanje nam vliva prepričanje, da Bog Jehova vidi, razume in mu je mar, v kakšnem mučnem položaju smo, tudi ko je videti, da drugi ne opazijo, ne razumejo ali pa jim ni mar.

Jehova se zanima za posameznika in to se jasno vidi iz Svetega pisma. »Na vsakem kraju so oči GOSPODOVE,« piše v Bibliji, »gledajoč dobre in hudobne.« (Pregovori 15:3) Podobno v Jobu 34:21 beremo: »Oči Njegove so obrnjene na poti človekove in vidi vse korake njegove.« Jehova vidi, kaj delamo – dobro ali slabo – in se zaveda naših okoliščin, tako da se lahko odzove, kot se mu zdi primerno. To podkrepijo tudi besede vidca oziroma preroka Hananija, ki je judovskemu kralju Asu rekel: »Gospodove oči gledajo po vsej zemlji, da izkaže svojo močno pomoč tem, katerih srce mu je popolnoma vdano.« (2. letopisov 16:7, 9, Ekumenska izdaja)

Jehova pa nas opazuje še iz enega razloga. Jezus je pojasnil: »Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal.« (Janez 6:44) Jehovu je toliko mar za posameznika, da preiskuje njegovo srce, da bi videl, ali mu je naklonjeno. Če mu je, se lahko odzove resnično presenetljivo. V Dominikanski republiki je bila denimo neka ženska v bolnišnici, ker so jo operirali zaradi raka. Rotila je Boga, naj ji pomaga najti pravo vero. Prav takrat ji je mož prinesel brošuro z naslovom Kaj Bog zahteva od nas *, ki jo je tistega jutra dobil od neke Jehovove priče, ki ga je obiskala na domu. Ženska je prebrala brošuro in spoznala, da ji je Bog tako odgovoril na njeno molitev. Sprejela je biblijski pouk s Pričami in v manj kot šestih mesecih posvetila svoje življenje Bogu ter se krstila.

 V biblijski knjigi Psalmov najdemo mnogo izpovedi starodavnih hebrejskih psalmistov, kot je bil kralj David, ki ogrejejo srce in iz katerih razberemo, kako ljubeče Jehova skrbi za svoje služabnike. V Psalmu 56:9, SSP [56:8, AC], je kralj David rotil Boga: »Spravi moje solze v svojem mehu, mar niso v tvojem štetju?« Kot vidimo iz te nalike, je David vedel, da se Jehova zaveda, kako trpi in tudi kakšne čustvene rane mu to povzroča. Jehova je vedel za Davidovo bolečino in si zapomnil, kar je David prestajal v čustvenem pogledu in zaradi česar je jokal. Resnično, naš Stvarnik opazuje vse tiste, ki si prizadevajo spolnjevati njegovo voljo, tiste, katerih »srce mu je popolnoma vdano«.

Drug biblijski odlomek, ki opisuje Božjo ljubečo skrb, je znani 23. psalm. V uvodu je Jehova primerjan z ljubečim pastirjem: »GOSPOD je moj pastir, slabo se mi ne more goditi.« Pastir na Bližnjem vzhodu se zanima za vsako svojo ovco, vsaki da celo ime. Dnevno k sebi pokliče vsako ovco, jo ljubeče boža in pregleda, ali se je kaj poškodovala. Če najde poškodbe, nanese nanje olje ali mazilo, da bi se rana prej pocelila. Če je ovca bolna, ji mora pastir zdravilo morda potisniti v grlo in jo dobesedno držati pokonci, da se ne bi ulegla in umrla. Vsekakor je to odlična govorna figura, ki opiše, kako Jehova skrbi za tiste, ki se zatekajo k njemu.

Molitev in vstajenje – dokaza, da je Bogu mar

Ti in drugi čudoviti psalmi v Bibliji niso zapisani samo zato, da bi jih brali in pri tem  uživali. Pokažejo nam, kako so zvesti Božji služabniki v preteklosti izlili svoje srce Jehovu ter ga pri tem prosili za pomoč in izrazili hvaležnost za njegovo vodstvo in blagoslove. Takšne izpovedi jasno kažejo, da so ti starodavni Božji služabniki trdno verjeli, da se Bog zanima zanje. Branje in poglobljeno premišljevanje o njihovih iskrenih besedah nam lahko pomaga, da bomo tudi mi enako čutili glede Boga. Možnost, da se z Bogom pogovarjamo v molitvi, je močan dokaz, da mu je mar za nas.

Toda včasih smo s kakšnim problemom tako preobteženi, da sploh ne vemo, kako moliti glede njega. Ali to Jehovu preprečuje, da ne bi vedel za našo stisko? V Rimljanom 8:26 je odgovor: »Duh [nam] pride na pomoč tudi pri naši šibkosti; ne vemo namreč, za kaj naj molimo, kadar nam je treba moliti, ampak duh sam posreduje za nas z neizrečenimi vzdihi.« Ta svetopisemski stavek nam pove, da utegnejo navdihnjene molitve Božjih služabnikov iz preteklosti odsevati naše občutke, in tako pri Jehovu, pri tistem, ki posluša molitev, ne naletimo na gluha ušesa. (Psalm 65:2)

Upanje na vstajenje mrtvih je še en prepričljiv dokaz, da se Bog zanima za vsakega posameznika. Jezus Kristus je dejal, da »prihaja ura, ob kateri bodo vsi, ki so v grobovih, slišali njegov glas in prišli ven«. (Janez 5:28, 29) Grški izraz, preveden z »grobovi«, dobesedno pomeni »spominski grobovi«. Izraža namreč misel, da je življenje umrlega posameznika shranjeno v Božjem spominu.

Samo pomislite, kaj vse mora Bog vedeti, da bi nekoga obudil nazaj v življenje. Mora vedeti vse o njem, tudi kakšen je bil videti, njegove podedovane in pridobljene osebnostne poteze in njegov celotni spomin! (Marko 10:27) Kar si Bog zapomni o takšnem posamezniku, ne zbledi niti po tisočletjih. (Job 14:13–15; Luka 20:38) Torej so milijarde umrlih shranjene v spominu Boga Jehova z vsemi svojimi podrobnostmi – kako prepričljiv dokaz, da se Bog zanima za nas kot posameznike!

Jehova nagrajuje

Kaj moramo storiti, da bi bili deležni Božje ljubeče skrbi? Najprej moramo pokazati, da mu zaupamo, da ga poslušamo in da verujemo vanj. Apostol Pavel je poudaril, kakšna je povezava med tem, da verujemo v Boga in da smo deležni njegove skrbi. Napisal je: »Brez vere je nemogoče biti Bogu po volji, kajti kdor se mu bliža, mora verovati, da obstaja in da nagrajuje tiste, ki ga iskreno iščejo.« (Hebrejcem 11:6)

Upoštevajmo, da vera, ki Bogu ugaja, zajema dva vidika. Kot prvo moramo »verovati, da obstaja«, to pomeni, da moramo verjeti, da je in da je naš Najvišji vladar, ki si zasluži, da smo mu poslušni in da ga častimo. Kot drugo pa moramo verjeti, da »nagrajuje tiste, ki ga iskreno iščejo«. K pravi veri spada tudi to, da verjamemo, da se Bog zanima za dobro vseh, ki si iskreno prizadevajo izpolnjevati njegovo voljo in da jih nagrajuje. S preučevanjem Božje Besede in druženjem s tistimi, ki poslušajo Boga, si lahko tudi vi pridobite takšno vero, na podlagi katere vas bo Bog nagradil in vam posvečal ljubečo skrb.

Danes je mnogo ljudi prepričanih, da se Bog ne zanima za človeške probleme. Toda kot smo videli, Biblija jasno pokaže, da se zelo zanima za tiste, ki resnično verujejo vanj. Čeprav je današnje življenje pogosto polno nadlog, skrbi, razočaranj in bolečin, nam ni treba obupavati. Bogu Jehovu je mar za nas. Pravzaprav nas ljubeče vabi, naj pri njem poiščemo oporo. »Vrzi na GOSPODA breme svoje, in on te bo podpiral,« pravi psalmist, »nikdar ne pripusti, da omahne pravičnik.« (Psalm 55:22)

[Podčrtna opomba]

[Okvir/Slika na strani 29]

Svetopisemski stavki, ki vam okrepijo vero v to, da se Bog ljubeče zanima za vas

»Gospodove oči gledajo po vsej zemlji, da izkaže svojo močno pomoč tem, katerih srce mu je popolnoma vdano.« (2. LETOPISOV 16:9, Ekumenska izdaja)

»Spravi moje solze v svojem mehu, mar niso v tvojem štetju?« (PSALM 56:9, SSP [56:8, AC])

»GOSPOD je moj pastir, slabo se mi ne more goditi.« (PSALM 23:1)

»K tebi, ki poslušaš molitev, prihaja vse meso.« (PSALM 65:2)

»Ti bi poklical, in jaz bi ti odgovoril; tožilo bi se ti po svojih rok stvari.« (JOB 14:15)

»Kdor se mu [Bogu] bliža, mora verovati, da obstaja in da nagrajuje tiste, ki ga iskreno iščejo.« (HEBREJCEM 11:6)

»Vrzi na GOSPODA breme svoje, in on te bo podpiral; nikdar ne pripusti, da omahne pravičnik.« (PSALM 55:22)