1., 2. Do katere spremembe je prišlo ob binkoštih 33 n. št. in kdo so postali prvi člani Jehovovega novega ljudstva? (Glej sliko pri naslovu.)

BINKOŠTI 33 n. št. predstavljajo mejnik v zgodovini Jehovovega ljudstva na zemlji. Takrat je prišlo do korenite spremembe. Jehova je po svojem duhu ustanovil nov narod – duhovni Izrael, »Božji Izrael«. (Gal. 6:16) Pavel je napisal, da se članom tega novega naroda ni treba obrezati, tako kot so se morali Abrahamovi potomci. O vsakem članu tega novega naroda je zapisal: »Njegova obreza je obreza srca z duhom.« (Rim. 2:29)

² Prvi člani Božjega novega naroda so bili apostoli in več kot sto drugih Kristusovih učencev, ki so se zbrali v zgornji sobi v Jeruzalemu. (Apd. 1:12–15) Nanje je bil izlit sveti duh, in tako so postali z duhom rojeni Božji sinovi. (Rim. 8:15, 16; 2. Kor. 1:21) To je bil dokaz, da je pričela veljati nova zaveza, katere posrednik je Kristus in je bila potrjena z njegovo krvjo. (Luk. 22:20; beri Hebrejcem 9:15.) Ti učenci so tako postali člani Jehovovega novega naroda, njegovega novega ljudstva. Sveti duh jim je omogočil, da so lahko oznanjevali v jezikih Judov in spreobrnjencev, ki so  z vsega rimskega imperija prišli praznovat judovski praznik tednov oziroma binkošti. Ti ljudje so slišali in razumeli z duhom rojene kristjane, ki so jim v njihovem jeziku oznanjali »o Božjih veličastnih delih«. (Apd. 2:1–11)

3.–5. a) Kaj je Peter rekel Judom ob binkoštih? b) Kateri dogodki so si sledili v prvih letih obstoja Jehovovega novega naroda in so prispevali k njegovi rasti?

³ Jehova je po apostolu Petru Judom in spreobrnjencem odprl pot, da so postali člani tega novorojenega naroda, krščanske občine. Ob binkoštih je Peter neustrašno rekel Judom, da morajo sprejeti Jezusa, moža, ki so ga »pritrdili na kol«. Morali pa so ga sprejeti zato, ker ga je Bog »naredil za Gospoda in za Kristusa«. Ko je množica Petra vprašala, kaj naj stori, ji je odgovoril: »Pokesajte se in vsak izmed vas naj se v imenu Jezusa Kristusa dá krstiti, da vam bodo odpuščeni grehi, in prejeli boste brezplačni dar, namreč svetega duha.« (Apd. 2:22, 23, 36–38) Tistega dne se je novemu narodu, duhovnemu Izraelu, pridružilo kakih 3000 ljudi. (Apd. 2:41) Nato je goreče oznanjevanje apostolov še naprej rojevalo vedno več sadov. (Apd. 6:7) Novi narod je rasel.

⁴ Kasneje se je zelo uspešno oznanjevalo tudi Samarijanom. Evangelizator Filip je krstil veliko ljudi, toda ti niso takoj dobili svetega duha. Vodstveni organ v Jeruzalemu je k spreobrnjenim Samarijanom poslal apostola Petra in Janeza, da sta »nanje polagala roke, in prejemali so svetega duha«. (Apd. 8:5, 6, 14–17) Tako so tudi ti Samarijani postali z duhom maziljeni člani duhovnega Izraela.

⁵ Leta 36 n. št. je Bog spet uporabil Petra, da bi še eni skupini ljudi omogočil vstop v novi narod, duhovni Izrael. To se je zgodilo takrat, ko je Peter oznanjeval rimskemu stotniku Korneliju ter njegovim sorodnikom in prijateljem. (Apd. 10:22, 24, 34, 35) V Svetem pismu piše: »Ko je Peter še govoril [. . .], je na vse [Nejude], ki so besedo poslušali, prišel sveti duh. In učenci, ki so prišli s Petrom in so bili izmed obrezanih, so bili začudeni, ker se je brezplačni dar, sveti duh, izlival tudi na pripadnike drugih narodov.« (Apd. 10:44, 45) Tako so člani novega naroda, duhovnega Izraela, postali tudi verni neobrezani Nejudje.

6., 7. Kako naj bi člani novega naroda ravnali kot ljudstvo za Jehovovo ime in v kolikšnem obsegu so to delali?

⁶ Na sestanku vodstvenega organa kristjanov v prvem stoletju, ki je bil leta 49 n. št., je učenec Jakob rekel: »Símeon [Peter] nam je natančno razložil,  kako je Bog prvič posvetil pozornost narodom, da bi izmed njih izbral ljudstvo za svoje ime.« (Apd. 15:14) To novo ljudstvo, ki je nosilo Jehovovo ime, so sestavljali judovski in nejudovski verniki. (Rim. 11:25, 26a) Kasneje je Peter napisal: »Nekdaj namreč niste bili ljudstvo, zdaj pa ste Božje ljudstvo.« Poudaril je njihovo nalogo, ko je rekel: »Vi pa ste ‚izbran rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo za posebno last, da bi na vse strani razglašali odlike‘ tistega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito svetlobo.« (1. Pet. 2:9, 10) Slavili naj bi Tistega, ki ga predstavljajo, in javno hvalili njegovo ime. Pogumno naj bi pričevali za Jehova, ki je najvišji v vsem vesolju.

⁷ Jehova je kakor za naravni Izrael tudi za duhovni Izrael rekel, da je ljudstvo, ki ga je ustvaril zase, zato da bi mu izrekalo hvalo. (Iza. 43:21) Zgodnji kristjani so z razgaljanjem vseh lažnih bogov, ki so jih ljudje takrat častili, pogumno razglašali, da je Jehova edini pravi Bog. (1. Tes. 1:9) O Jehovu in Jezusu so pričevali »v Jeruzalemu pa tudi po vsej Judeji in Samaríji ter do skrajnega konca zemlje«. (Apd. 1:8; Kol. 1:23)

8. Pred čim je apostol Pavel posvaril Božje ljudstvo v prvem stoletju?

⁸ Apostol Pavel je bil neustrašen član ljudstva za Jehovovo ime v prvem stoletju. Pred poganskimi filozofi je pogumno branil vrhovnost Jehova, »Boga, ki je naredil svet in vse, kar je na njem, tega, ki je Gospodar neba in zemlje«. (Apd. 17:18, 23–25) Pavel je proti koncu svojega tretjega misijonarskega potovanja takole posvaril člane ljudstva za Božje ime: »Vem, da bodo po mojem odhodu prišli med vas zatiralski volkovi, ki s čredo ne bodo ravnali nič kaj nežno, in izmed vas samih bodo vstali možje, ki bodo govorili popačene nauke, da bi učence potegnili za seboj.« (Apd. 20:29, 30) To napovedano odpadništvo se je povsem jasno pojavilo ob koncu prvega stoletja. (1. Jan. 2:18, 19)

9. Kaj se je z ljudstvom za Jehovovo ime zgodilo po smrti apostolov?

⁹ Po smrti apostolov se je to odpadništvo razbohotilo in nastale so cerkve tako imenovanega krščanstva. Odpadniški kristjani se še zdaleč niso izkazali kot ljudstvo za Jehovovo ime, saj so celo odstranili Božje ime iz mnogih svojih prevodov Svetega pisma. Prevzeli so poganske obrede in Bogu nakopali sramoto s svojimi nesvetopisemskimi dogmami, »svetimi vojnami« in nemoralnim vedenjem. Tako je Jehova stoletja imel na zemlji le nekaj zvestih častilcev, ne pa organiziranega »ljudstva za svoje ime«.

10., 11. a) Kaj je Jezus napovedal v svoji priliki o pšenici in ljuljki? b) Kako se je Jezusova prilika izpolnila po letu 1914 in s kakšnim rezultatom?

¹⁰ Jezus je v svoji priliki o pšenici in ljuljki napovedal duhovno noč, ki bo nastopila zaradi odpadništva. Rekel je, da bo Hudič, medtem ko bodo ljudje spali, zasejal ljuljko na polje, kamor je Sin človekov posejal pšenico. Oboje bo skupaj raslo do »sklenitve stvarnosti«. Jezus je pojasnil, da »dobro seme« predstavlja »sinove kraljestva«, »ljuljka« pa so »sinovi hudobnega«. V času konca bo Sin človekov  poslal svoje »žanjce«, angele, da bodo ločili simbolično pšenico od ljuljke. Tako bodo zbrani sinovi Kraljestva. (Mat. 13:24–30, 36–43) Kako pa je do tega prišlo? Kako je to Bogu omogočilo, da ima na zemlji spet organizirano skupino častilcev?

¹¹ »Sklenitev stvarnosti« se je začela leta 1914. Med vojno, ki je izbruhnila istega leta, je bilo nekaj tisoč maziljenih kristjanov, »sinov kraljestva«, v duhovnem ujetništvu Babilona Velikega. Jehova jih je leta 1919 osvobodil, in s tem naredil jasno razliko med njimi in »ljuljko« oziroma navideznimi kristjani. »Sinove kraljestva« je zbral v organizirano ljudstvo, in tako se je izpolnila Izaijeva prerokba: »Ali more dežela priti na svet v enem dnevu? Ali se more narod roditi naenkrat? Toda síonska hči je dobila popadke in rodila svoje sinove.« (Iza. 66:8) Sionska hči, Jehovova organizacija duhovnih bitij, je rodila svoje z duhom maziljene sinove in jih organizirala v narod.

12. Kako maziljenci kažejo, da so danes ljudstvo za Jehovovo ime?

¹² Enako kakor zgodnji kristjani so tudi maziljeni »sinovi kraljestva« priče za Jehova. (Beri Izaija 43:1, 10, 11.) Kot taki se razlikujejo od drugih po svojem krščanskem vedenju in oznanjevanju »dobre novice o kraljestvu [. . .] v pričevanje vsem narodom«. (Mat. 24:14; Fil. 2:15) S tem so pomagali že mnogim, pravzaprav milijonom, da so spletli tesen odnos z Jehovom. (Beri Daniel 12:3.)

13., 14. Kaj morajo storiti tisti, ki niso duhovni Izraelci, da bi lahko častili Jehova na njemu sprejemljiv način, in kako je bilo to napovedano v biblijski prerokbi?

¹³ V prejšnjem članku smo videli, da so lahko v staroveškem Izraelu tudi priseljenci častili Jehova na njemu sprejemljiv način. Vendar so se morali  ti priseljenci pridružiti Jehovovemu zaveznemu ljudstvu. (1. kra. 8:41–43) Podobno se morajo danes tisti, ki niso duhovni Izraelci, pridružiti Jehovovemu ljudstvu – »sinovom kraljestva« oziroma Jehovovim maziljenim Pričam.

¹⁴ Staroveška preroka sta napovedala, da se bo v tem času konca veliko ljudi zbiralo k čaščenju Jehova skupaj z njegovim ljudstvom. Izaija je prerokoval: »Mnoga ljudstva bodo šla in govorila: ‚Pridite, povzpnimo se na Jehovovo goro, k hiši Jakobovega Boga. On nas bo poučeval o svojih poteh in mi bomo hodili po njih.‘ Kajti s Síona bo izšel zakon in Jehovova beseda iz Jeruzalema.« (Iza. 2:2, 3) Podobno je prerok Zaharija napovedal: »Mnoga ljudstva in mogočni narodi bodo prišli v Jeruzalem, da bi iskali Jehova nad vojskami in omehčali Jehovovo srce.« Opisal jih je kot »deset mož iz vseh jezikov narodov«, ki bodo, simbolično rečeno, prijeli duhovni Izrael za rob oblačila in rekli: »Z vami bomo šli, ker smo slišali, da je Bog z vami!« (Zah. 8:20–23)

15. Kaj pomeni, da »druge ovce« gredo z duhovnimi Izraelci?

¹⁵ »Druge ovce« gredo z duhovnimi Izraelci tako, da skupaj z njimi oznanjujejo dobro novico o Kraljestvu. (Mar. 13:10) Postanejo del Božjega ljudstva. Skupaj z maziljenci sestavljajo »eno čredo pod enim pastirjem«, Kristusom Jezusom. (Beri Janez 10:14–16.)

16. Kako bo Jehova sprožil zadnji del »velike stiske«?

¹⁶ Po uničenju Babilona Velikega bo prišlo do splošnega napada na Jehovovo ljudstvo. Da bi preživeli, nas bo Jehova takrat moral zaščititi. Ker bo ta napad sprožil zadnji del »velike stiske«, bo sam Jehova vodil dogajanje in izbral trenutek za končni obračun. (Mat. 24:21; Ezek. 38:2–4) Takrat bo Gog napadel »ljudstvo, zbrano iz narodov«, in sicer Jehovovo ljudstvo. (Ezek. 38:10–12) Ta napad bo znak za izvršitev Jehovovih obsodb nad Gogom in njegovimi hordami. Jehova bo poveličal svojo vrhovnost in posvetil svoje ime, saj je rekel: »Tako se bom [. . .] dal spoznati očem mnogih narodov. In tedaj bodo vedeli, da sem jaz Jehova.« (Ezek. 38:18–23)

17., 18. a) Kakšna navodila bo dobilo Jehovovo ljudstvo, ko ga bo Gog napadel? b) Kaj moramo delati, če želimo, da nas bo Jehova zaščitil?

¹⁷ Ko bo Gog začel napad, bo Jehova svojim služabnikom rekel: »Pojdi, moje ljudstvo, vstopi v svoje sobe, kjer boš na varnem, in zapri vrata za seboj. Skrij se za malo časa, dokler ne mine jeza.« (Iza. 26:20) V tistem odločilnem trenutku nam bo Jehova dal navodila, kaj moramo storiti, da bi bili zaščiteni. »Sobe« lahko povežemo s krajevnimi občinami.

¹⁸ Če torej želimo, da nas bo Jehova med veliko stisko zaščitil, moramo priznati, da ima ljudstvo na zemlji in da je organizirano v občine. Še naprej moramo biti na strani tega ljudstva in tesno povezani s svojo krajevno občino. Kakor psalmist tudi mi z vsem srcem razglašajmo: »Rešitev prihaja od Jehova. Tvoj blagoslov počiva na tvojem ljudstvu.« (Ps. 3:8)