Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Poudarki Pisem Tesaloničanom in Timoteju

Poudarki Pisem Tesaloničanom in Timoteju

Jehovova beseda je živa

Poudarki Pisem Tesaloničanom in Timoteju

NOVA občina v Tesaloniki doživlja nasprotovanje, že vse odkar je bila ustanovljena ob obisku apostola Pavla. Ko se torej Timotej, ki je morda v svojih dvajsetih letih, vrne od tam z dobrim poročilom, Pavel napiše pismo Tesaloničanom, da jih pohvali in spodbudi. Pismo je napisano verjetno bolj proti koncu leta 50 n. št. in je prvo od Pavlovih navdihnjenih besedil. Kmalu zatem piše kristjanom v Tesaloniki drugo pismo. Tokrat popravlja zmotno gledišče nekaterih ter spodbuja brate in sestre, naj bodo neomajni v veri.

Približno deset let kasneje sta Pavel v Makedoniji in Timotej v Efezu. Pavel piše Timoteju in ga spodbuja, naj ostane v Efezu ter duhovno pomaga bratom in sestram, da se bodo lahko upirali lažnim učiteljem znotraj občine. Ko kristjane zajame val preganjanja, potem ko je leta 64 n. št. požar uničil Rim, Pavel piše svoje drugo pismo Timoteju. To je zadnje od njegovih navdihnjenih pisem. Danes nam lahko spodbude in nasveti, ki so bili dani v teh štirih Pavlovih pismih, zelo koristijo. (Heb. 4:12)

»BODIMO BUDNI«

(1. Tes. 1:1–5:28)

Pavel pohvali Tesaloničane zaradi njihovega »zvestega dela, ljubečega naprezanja in [. . .] zdržljivosti«. Pove jim, da so njegovo »upanje [in] radost [in] venec velikega veselja«. (1. Tes. 1:3; 2:19)

Potem ko spodbudi kristjane v Tesaloniki, naj drug drugega tolažijo z vstajenjskim upanjem, pove, »da bo Jehovov dan prišel natanko tako kakor tat ponoči«. »Bodimo budni,« svetuje in doda, naj ostanejo razsodni. (1. Tes. 4:16–18; 5:2, 6)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

4:15–17 – Kdo so tisti, ki so »vzeti v oblakih« in gredo »naproti Gospodu v zraku«, ter kako se to zgodi? To so maziljeni kristjani, ki živijo, ko je Kristus navzoč v kraljevski moči. Gredo »naproti Gospodu« Jezusu, ki je v nevidnem nebeškem področju. To pa se zgodi šele potem, ko umrejo in so obujeni kot duhovna bitja. (Rim. 6:3–5; 1. Kor. 15:35, 44) Kristus je že navzoč, tako da maziljeni kristjani, ki danes umrejo, v trenutku znova oživijo. Takoj so »vzeti« oziroma dvignjeni v nebesa. (1. Kor. 15:51, 52)

5:23 – Kaj je Pavel mislil, ko je molil, naj bodo »duh, duša in telo [bratov] v vsakem pogledu zdravi«? Pavel je tu mislil na duha, dušo in telo celotne krščanske občine, ki so jo sestavljali tudi z duhom maziljeni kristjani v Tesaloniki. Ni molil samo za to, da bi se občina obdržala, ampak je prosil, da bi se ohranil njen »duh« oziroma miselnost. Molil je tudi za njeno »dušo«, njeno življenje oziroma obstoj, in za »telo«, ki ga sestavljajo maziljeni kristjani. (1. Kor. 12:12, 13) Iz molitve se torej jasno vidi, kako zelo je bil Pavel zaskrbljen za občino.

Pouk za nas:

1:3, 7; 2:13; 4:1–12; 5:15. Učinkovit nasvet združuje primerno pohvalo in spodbudo, da se nekaj naredi boljše.

4:1, 9, 10. Jehovovi častilci bi morali stalno duhovno napredovati.

5:1–3, 8, 20, 21. Dokler ne pride Jehovov dan, »ostanimo razsodni in imejmo na prsih oklep vere in ljubezni ter imejmo kot čelado upanje na rešitev«. Obenem moramo z vso resnostjo posvetiti pozornost Božji preroški Besedi, Bibliji.

»BODITE NEOMAJNI«

(2. Tes. 1:1–3:18)

Nekateri v občini so sprevračali besede iz Pavlovega prvega pisma in očitno trdili, da je »navzočnost našega Gospoda« tik pred zdajci. Pavel popravi to stališče tako, da pove, kaj »prej [. . .] pride«. (2. Tes. 2:1–3)

Pavel spodbuja: »Bodite neomajni in se ravnajte po izročilih, o katerih ste bili poučeni.« Naroča jim: »Oddaljite [se] od vsakega brata, ki živi neurejeno.« (2. Tes. 2:15; 3:6)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

2:3, 8 – Kdo je »človek nezakonitosti« in kako bo odstranjen? Tega »človeka« sestavlja duhovniški razred tako imenovanega krščanstva. Božji glavni Govornik, Jezus Kristus, je imenovan »Beseda« in je pooblaščen, da objavi Božje sodbe nad hudobnimi ter izda povelje, da se izvršijo. (Jan. 1:1) Zato lahko rečemo, da bo Jezus odstranil človeka nezakonitosti »z dihom [dejavno silo] svojih ust«.

2:13, 14 – Kako je Bog maziljene kristjane »že na začetku izbral za rešitev«? Maziljeni so bili kot razred vnaprej določeni, ko se je Jehova namenil, da bo ženino seme zdrobilo glavo Satanu. (1. Mojz. 3:15) Rekel je tudi, katere pogoje morajo izpolnjevati, kakšno delo bodo opravljali in kakšne preizkušnje bodo prestajali. Poklical jih je torej »k tej rešitvi«.

Pouk za nas:

1:6–9. Jehovova sodba je selektivna.

3:8–12. To, da je Jehovov dan blizu, nam ne bi smel biti izgovor za brezdelje, tako da ne bi poskrbeli za svoje potrebe in da ne bi imeli dovolj sredstev za krščansko službo. Brez dela lahko postanemo leni in se »rad[i] vtika[mo] v tuje zadeve«. (1. Pet. 4:15)

»VARUJ, KAR TI JE BILO ZAUPANO«

(1. Tim. 1:1–6:21)

Pavel napoti Timoteja, da bi »bojeval dober boj, da bi ohranil vero in čisto vest«. Apostol poudari, katere lastnosti morajo imeti imenovani možje v občini. Poleg tega ga pouči: »Zavračaj pa lažne zgodbe, ki skrunijo to, kar je sveto.« (1. Tim. 1:18, 19; 3:1–10, 12, 13; 4:7)

Pavel piše Timoteju, kako naj ravna s starejšim moškim: »Z njim ne bodi oster.« Spodbudi ga: »Varuj, kar ti je bilo zaupano. Odvračaj se od praznega govorjenja, ki skruni to, kar je sveto, in od protislovij ‚spoznanja‘, ki se zmotno tako imenuje.« (1. Tim. 5:1; 6:20)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

1:18; 4:14 – Katere »napovedi« glede Timoteja so tu omenjene? Morda so obstajale kake prerokbe glede Timotejeve prihodnje vloge v krščanski občini, ki jih je po navdihnjenju izrekel Pavel, ko je obiskal Listro na svojem drugem misijonarskem potovanju. (Apd. 16:1, 2) Na temelju teh »napovedi« je starešinstvo občine »položilo roke« na mladega Timoteja in ga tako določilo za posebno službo.

2:15 – Kako so ženske »obvarovane z rojevanjem otrok«? Ženske so s tem, da rodijo otroke, skrbijo zanje in gospodinjijo, lahko »obvarovane« pred tem, da bi zaradi brezdelja postale »opravljive« in take, ki »se vtikajo v zadeve drugih«. (1. Tim. 5:11–15)

3:16 – Kaj je sveta skrivnost bogovdanosti? Stoletja se ni vedelo, ali so ljudje lahko popolnoma poslušni Jehovu, ki ima vrhovno oblast, ali ne. Jezus je na to odgovoril, tako da je ohranil popolno značajnost do Boga vse do svoje smrti.

6:15, 16 – Ali se te besede nanašajo na Boga Jehova ali na Jezusa Kristusa? Te besede se nanašajo na tistega, čigar razodetje opisujejo, namreč na Jezusa Kristusa. (1. Tim. 6:14) V primerjavi z ljudmi, ki vladajo kot kralji in kot gospodje, je Jezus »edini Mogočnik« in samo on je nesmrten. (Dan. 7:14; Rim. 6:9) Odkar se je dvignil v nevidna nebesa, ga noben človek na zemlji »ne more videti« z dobesednimi očmi.

Pouk za nas:

4:15. Ne glede na to, ali smo postali kristjani pred kratkim ali pa smo to že dolgo, bi si morali prizadevati, da napredujemo in duhovno rastemo.

6:2. Če smo zaposleni pri soverniku, tega ne tako ne drugače ne bi smeli izkoriščati, ampak bi se morali potruditi, da smo zanj še bolj pripravljeni delati, kakor bi bili za koga drugega, ki ni v krščanski občini.

»VNETO OZNANJAJ BESEDO«

(2. Tim. 1:1–4:22)

Pavel pripravlja Timoteja na težavne čase, ki so še pred njim, z besedami: »Bog nam ni dal duha strahopetnosti, temveč duha moči, ljubezni in zdravega uma.« Svetuje mu: »Gospodovemu sužnju pa se ni treba bojevati, ampak mora biti do vseh blag, usposobljen za poučevanje.« (2. Tim. 1:7; 2:24)

»Ostani pri tem, kar si se naučil in o čemer si prepričan,« Pavel spodbuja Timoteja. Širijo se odpadniški nauki, zato apostol svetuje mlajšemu nadzorniku: »Vneto oznanjaj besedo [. . .], grajaj, ostro karaj, opominjaj.« (2. Tim. 3:14; 4:2)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

1:13 – Kaj je »vzorec zdravih besed«? »Zdrave besede« so »besede našega Gospoda Jezusa Kristusa« – pravi krščanski nauki. (1. Tim. 6:3) Vse, kar je Jezus učil in delal, je bilo v skladu z Božjo Besedo, zato se izraz »zdrave besede« lahko razume tudi širše, da se nanašajo na vse biblijske nauke. Ti nauki nam lahko pomagajo videti, kaj Jehova zahteva oziroma pričakuje od nas. Tega vzorca se držimo, če to, kar se učimo iz Biblije, tudi udejanjamo.

4:13 – Kaj so bili »pergamenti«? Izraz »pergamenti« se nanaša na obdelano usnje, na katero so nekdaj pisali. Mogoče je Pavel spraševal o delih Hebrejskih spisov, da bi jih lahko preučeval, medtem ko je bil zaprt v Rimu. Nekateri zvitki so najbrž bili papirusovi, drugi pa pergamentni.

Pouk za nas:

1:5; 3:15Timotej si je že zgodaj začel pridobivati vero, ki je vplivala na vse, kar je delal. Temelj zanjo je bil svetopisemski pouk, ki ga je dobil doma. Kako pomembno je, da starši resno razmislijo o tem, kako izpolnjujejo to odgovornost do Boga in svojih otrok!

1:16–18. Ko so naši soverniki v preizkušnjah, doživljajo preganjanje ali so zaprti, molimo zanje in storimo vse, kar je v naši moči, da jim pomagamo. (Preg. 3:27; 1. Tes. 5:25)

2:22. Kristjani, še posebej mladi, ne bi smeli biti preveč zaposleni z bodibildingom, športom, glasbo, razvedrilom, konjički, potovanji, brezciljnimi pogovori in podobnim, tako da bi jim ostalo bolj malo časa za duhovne dejavnosti.

[Slika na strani 31]

Katero navdihnjeno pismo je apostol Pavel napisal nazadnje?