Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Jehova, »rešitelj« v biblijskih časih

Jehova, »rešitelj« v biblijskih časih

 Jehova, »rešitelj« v biblijskih časih

»O Bog, hiti k meni! Pomoč moja in rešitelj moj si ti!« (PS. 70:5)

1., 2. a) Kdaj se Božji častilci obrnejo k Bogu po pomoč? b) Katero vprašanje se nam zastavlja in kje lahko najdemo odgovor nanj?

STARŠA 23-letne poročene ženske sta na dopustu in izvesta, da je njuna hči skrivnostno izginila. Domneva se, da gre za zločin. Nemudoma pospravita svojo prtljago in se odpravita domov. Ves čas rotita Jehova, naj jima pomaga. Priča pri svojih dvajsetih letih izve, da ima bolezen, zaradi katere bo postopoma povsem ohromel. Takoj se pomoli k Jehovu. Mati samohranilka si na vso moč prizadeva, da bi našla službo. Nima dovolj denarja, da bi lahko kupila hrano zase in za 12-letno hčerko. V molitvi izlije svoje srce Jehovu. Da, za Božje častilce je normalno, da se obrnejo k njemu po pomoč, ko se znajdejo v težavnih preizkušnjah ali ko so v stiski. Ali si že kdaj rotil Jehova, ko si nujno potreboval pomoč?

2 Pri tem se nam zastavlja pomembno vprašanje: Ali res lahko pričakujemo, da nam bo Jehova odgovoril na naše molitve, ko ga prosimo za pomoč? Odgovor, ki nam okrepi vero, najdemo v 70. psalmu. Ta spodbudni psalm je napisal David, ki je zvestovdano častil Jehova ter je imel v življenju veliko težavnih preizkušenj in izzivov. Navdihnjenega psalmista je gnalo srce, da je o Jehovu napisal: »O Bog [. . .]! Pomoč moja in rešitelj moj si ti!« (Ps. 70:5) Poglejmo si sedaj 70. psalm in videli bomo, zakaj se lahko tudi mi obračamo k Jehovu, ko smo v stiski in potrebujemo pomoč, ter zakaj se lahko povsem zanesemo na to, da bo on naš »rešitelj«.

Ti si rešitelj

3. a) Katera prošnja za nujno pomoč v stiski je zapisana v 70. psalmu? b) V koga David zaupa, kot to piše v 70. psalmu?

3 Psalm 70 se začne in konča s prošnjo, da bi Bog pomagal, ko je psalmist nujno potreboval pomoč. (Beri Psalm 70:1–5.) David moleduje Jehova, naj »hiti«, da bi ga rešil. Od druge do četrte vrstice navede pet prošenj; v vsaki uporabi besedo »naj« in izrazi željo. Prve tri prošnje se nanašajo na tiste, ki ga skušajo ubiti. David vneto prosi Jehova,  naj porazi te sovražnike in jih navede, da občutijo sramoto zaradi svoje hudobije. Naslednji dve prošnji v 4. vrstici sta povezani z Božjim ljudstvom. David moli za tiste, ki iščejo Jehova, naj bi jih to spodbudilo k veselju in oslavljanju Boga. Na koncu psalma David reče Jehovu: »Pomoč moja in rešitelj moj si ti!« Ali si opazil, da David ne pravi, naj se Bog izkaže takega, kakor da bi šlo še za eno prošnjo, temveč pravi »rešitelj moj si ti«? Tako pokaže, da mu zaupa. Prepričan je, da mu bo Bog pomagal.

4., 5. Kaj se naučimo o Davidu iz 70. psalma in čemu lahko popolnoma zaupamo?

4 Kaj 70. psalm pove o Davidu? Ko se je soočil z odločnimi sovražniki, ki so ga želeli ubiti, ni vzel stvari v svoje roke. Zaupal je, da bo Jehova opravil z nasprotniki ob svojem času in na svoj način. (1. Sam. 26:10) David je bil še naprej trdno prepričan, da Jehova pomaga tistim, ki ga iščejo, in jih rešuje. (Heb. 11:6) Verjel je, da imajo taki pravi častilci vse razloge, da se veselijo in da slavijo Jehova, tako da drugim govorijo o njegovi veličini. (Ps. 5:11; 35:27)

5 Podobno kakor David lahko tudi mi popolnoma zaupamo temu, da je Jehova naš pomočnik in »rešitelj«. Zato se lahko ob težavnih preizkušnjah, ali ko nujno potrebujemo pomoč, upravičeno obrnemo k Jehovu v molitvi in ga prosimo, naj nam hitro pomaga. (Ps. 71:12) Kako pa nam Jehova odgovarja na naše molitve za pomoč? Preden pogledamo, kako nam lahko Jehova pomaga, preiščimo tri področja, na katerih je priskočil na pomoč Davidu, ko je bil v stiski in je nujno potreboval njegovo roko.

Reševal ga je pred nasprotniki

6. Kako je David vedel, da Jehova pomaga pravičnim iz stiske?

6 David je iz navdihnjenih biblijskih zapisov, ki so mu bili takrat na razpolago, vedel, da se pravičnik lahko zanese na to, da mu bo Bog pomagal. Ko je Jehova poslal potop na brezbožni svet, je ohranil pri življenju Noeta in njegovo bogaboječo družino. (1. Mojz. 7:23) Ko je na hudobne prebivalce Sodome in Gomore z neba poslal ogenj in žveplo, je pravičnemu Lotu in njegovima hčerama pomagal, da so zbežali in si rešili življenje. (1. Mojz. 19:12–26) Takrat ko je uničil ponosnega faraona in njegovo vojsko v Rdečem morju, je bilo Njegovo ljudstvo na varnem. Tako je svojemu narodu pomagal, da je ubežal strašnemu koncu. (2. Mojz. 14:19–28) Ali je torej kaj čudnega, da je David v nekem drugem psalmu hvalil Jehova, da je »Bog za vsaktero pomoč«? (Ps. 68:20)

7.–9. a) Kakšen razlog je imel David, da je zaupal v Božjo rešilno moč? b) Komu je David pripisoval zasluge za svojo rešitev?

7 David je imel tudi zelo oseben razlog, da je brezpogojno zaupal v Jehovovo rešilno moč. Na lastni koži je občutil, da lahko Jehovove »večne roke« rešijo tiste, ki Mu služijo. (5. Mojz. 33:27, Ekumenska izdaja) Davida ni le enkrat rešil pred »jeznimi sovražniki«. (Ps. 18:17–19, 48NW) Razmislimo o zgledu.

8 Izraelke so začele poveličevati Davida zaradi njegovih vojaških sposobnosti. Kralja Savla pa je ob tem prevzelo tolikšno ljubosumje, da je v Davida dvakrat zagnal svojo sulico. (1. Sam. 18:6–9) David se je obakrat izmaknil ostri konici rezila. Ali se je to zgodilo zgolj zaradi tega, ker je bil spreten in izurjen vojščak? Ne. Biblijsko poročilo pojasni: »GOSPOD [Jehova, NW] je bil ž njim.« (Beri 1. Samuelova 18:11–14.) Savel je kasneje, ko je propadel njegov načrt, da bi Davida ubili Filistejci, »videl in spoznaval, da je GOSPOD z Davidom«. (1. Sam. 18:17–28)

9 Komu je David pripisoval zasluge za svojo rešitev? V nadpisu k 18. psalmu piše, da je David »govoril GOSPODU te pesmi besede v  dan, ko ga je bil rešil GOSPOD [. . .] iz roke Savlove«. David je svoje občutke takole izrazil v pesmi: »GOSPOD je skala moja in visoki grad moj in rešitelj moj, Bog mogočni moj, zavetje moje, kamor pribegam.« (Ps. 18:2) Jehova lahko reši svoje ljudstvo in to nam gotovo krepi vero, mar ne? (Ps. 35:10)

Podpiral ga je na bolniški postelji

10., 11. Po čem lahko sklepamo, kdaj je bil David bolan, kot je omenjeno v Psalmu 41?

10 Kralj David je nekoč zelo zbolel, kot to vidimo iz Psalma 41. Nekaj časa je bil priklenjen na bolniško posteljo. Bil je tako bolan, da so nekateri njegovi sovražniki menili, da »ne vstane več«. (Vrstici 7, 8) Kdaj je David tako hudo zbolel? Okoliščine, ki jih omenja ta psalm, se morda nanašajo na stresno obdobje v Davidovem življenju, ko si je njegov sin Absalom skušal prisvojiti oblast. (2. Sam. 15:6, 13, 14)

11 David je denimo govoril o zaupnem prijatelju, ki je prej z njim jedel kruh, zdaj pa ga je izdal. (Vrstica 9) To nas morda spomni na neki dogodek iz Davidovega življenja. Njegov zaupni svetovalec Ahitofel je postal izdajalec in se je pridružil Absalomu v uporu proti kralju. (2. Sam. 15:31; 16:15) Samo zamisli si oslabelega in bolnega kralja, ki leži na postelji in nima niti toliko moči, da bi vstal, medtem pa ves čas ve, da ga obdajajo zarotniki, ki si želijo njegove smrti, da bi lahko izpeljali svoje hudobne načrte. (Vrstica 5)

12., 13. a) Kakšno zaupanje je pokazal David? b) Kako je morda Bog okrepil Davida?

12 David je neomajno zaupal »rešitelju«. Glede častilca, ki pošteno služi Jehovu in je bolan, je rekel: »Ob dnevu nesreče ga otme GOSPOD. GOSPOD ga bo podpiral na postelji slabosti; vse ležišče mu v bolezni njegovi premeniš.« (Ps. 41:1, 3) Tu lahko še enkrat opaziš, kako poln zaupanja je bil David, ko je rekel: »GOSPOD ga bo podpiral.« Prepričan je bil, da bo Jehova poskrbel za njegovo rešitev. Kako?

13 David ni pričakoval, da bo Jehova čudežno odstranil njegovo bolezen. Seveda pa je bil povsem prepričan, da ga bo »podpiral«, torej mu pomagal in ga krepčal v njegovi bolezni. Vsekakor je potreboval tako pomoč. Ne samo, da mu je bolezen jemala moč, temveč so ga tudi obdajali sovražniki, ki so o njem govorili hudo. (Vrstici 5, 6) Morda ga je Jehova okrepil tako, da ga je spomnil na tolažilne misli. Zanimivo je, da je David rekel: »Mene pa vzdržuješ v brezmadežnosti moji.« (Vrstica 12) Lahko da je David našel moč tudi v tem, da je Jehova o njem govoril kot o brezmadežnem oziroma značajnem možu, čeprav je bil slaboten in so sovražniki o njem hudo govorili. David je pozneje okreval. Ali ni tolažilno vedeti, da lahko Jehova podpira tiste, ki so bolni? (2. Kor. 1:3)

Preskrbel ga je z vsem potrebnim

14., 15. Kdaj so se David in njegovi spremljevalci znašli v velikem pomanjkanju ter kakšno pomoč so prejeli?

14 David je lahko potem, ko je postal izraelski kralj, užival najboljšo hrano in pijačo ter je lahko celo mnoge druge povabil, da so jedli pri njegovi mizi. (2. Sam. 9:10) Vendar je tudi vedel, kaj pomeni živeti v pomanjkanju. Po vstaji in poskusu sina Absaloma, da si prisvoji oblast, je David z nekaterimi, ki so ga zvestovdano podpirali, zbežal iz Jeruzalema. Odšli so v Gilead, ki je bil vzhodno od Jordana. (2. Sam. 17:22, 24) Prisiljeni so bili živeti kot ubežniki in kmalu so se znašli v obupnem pomanjkanju. Primanjkovalo jim je hrane in pijače ter počitka. Kje pa bi lahko na razmeroma oddaljenem področju vse to našli?

15 David je s svojimi spremljevalci navsezadnje prispel v mesto Mahanaim. Tukaj so  spoznali tri pogumne može, Sobija, Mahirja in Barzilaja. Ti so bili pripravljeni tvegati svoje življenje, da bi pomagali kralju, ki ga je postavil Bog. Nevarno je bilo zato, ker bi Absalom, če bi se utrdil na kraljevem prestolu, zagotovo neusmiljeno kaznoval vsakega, ki je podpiral Davida. Videli so, v kakšni stiski so bili David in vsi, ki so bili z njim, zato so jim prinesli vse, kar so tako nujno potrebovali. Med drugim so to bile postelje, pšenica, ječmen, opraženo zrnje, bob, leča, med, maslo in ovce. (Beri 2. Samuelova 17:27–29.) Davida sta gotovo ganili izjemna zvestovdanost in gostoljubnost teh treh mož. Kako bi lahko sploh kdaj pozabil, kaj so storili zanj?

16. Kdo je pravzaprav bil tisti, ki je omogočil, da so bili David in njegovi možje preskrbljeni z vsem potrebnim?

16 Kdo pa je pravzaprav bil tisti, ki je omogočil, da so bili David in njegovi možje preskrbljeni z vsem potrebnim? David je bil prepričan, da Jehova skrbi za svoje ljudstvo. Vsekakor lahko Bog druge svoje služabnike dregne, če se tako izrazimo, oziroma jih spodbudi, da pomagajo sočastilcem, ki so v stiski. Ko je David razmišljal o tem, kar se je zgodilo v Gileadu, je v prijaznosti teh treh mož nedvomno videl izraz Jehovove ljubeče skrbi. Proti koncu svojega življenja je napisal: »Mlad sem bil in sem se postaral, a nisem videl pravičnika [niti sebe ne] zapuščenega, ne otrok njegovih prositi kruha.« (Ps. 37:25) Ali ni tolažilno vedeti, da Jehovova roka nikoli ni prekratka? (Preg. 10:3)

»Jehova torej ve, kako bogovdane ljudi rešiti«

17. Kaj je Jehova znova in znova pokazal?

17 David je bil samo eden od mnogih častilcev v biblijskih časih, ki jim je Jehova pomagal, ko so bili v stiski. Odkar je živel David, je Bog še ničkolikokrat pokazal, kako resnične so besede apostola Petra: »Jehova torej ve, kako bogovdane ljudi rešiti iz preizkušnje.« (2. Pet. 2:9) Poglejmo si še dva zgleda.

18. Kako je Jehova poskrbel za rešitev iz stiske v Ezekijevih dneh?

18 V osmem stoletju pr. n. št. je na Judovo vdrla mogočna asirska vojska in prišla do samega Jeruzalema. Kralj Ezekija je molil: »GOSPOD, Bog naš, reši nas [. . .], da bi spoznali vsa kraljestva na zemlji, da si ti GOSPOD, ti edini.« (Iza. 37:20) Ezekija je skrbelo predvsem to, da se ne bi sramotila Božje ime in ugled. Jehova se je odzval na to gorečo  molitev. Čez noč je en sam angel pobil 185.000 Asircev in tako rešil Jehovove zveste služabnike. (Iza. 37:32, 36)

19. Katero svarilo so upoštevali kristjani v prvem stoletju, da so ubežali katastrofi?

19 Jezus je samo nekaj dni pred svojo smrtjo izrekel preroško svarilo, ki je koristilo njegovim učencem v Judeji. (Beri Luka 21:20–22.) Po nekaj desetletjih, leta 66 n. št., pa je nad Jeruzalem zaradi judovskega upora prišla rimska vojska. Legije pod poveljem Cestija Gala so uspešno spodkopale del tempeljskega obzidja, nato pa so se nenadoma umaknile. Zvesti kristjani so takrat videli priložnost, da ubežijo temu, kar je Jezus napovedal, in so zbežali v gore. Rimske legije so se leta 70 n. št. vrnile. Tokrat se niso umaknile in so popolnoma uničile Jeruzalem. Kristjani, ki so ubogali Jezusovo svarilo, so ubežali tej strašni katastrofi. (Luk. 19:41–44)

20. Zakaj lahko zaupamo, da je Jehova naš »rešitelj«?

20 Zelo nam okrepi vero, ko vidimo dokaze, da Jehova pomaga svojemu ljudstvu. Njegova pretekla dejanja nam vlivajo trdno zaupanje. Ne glede na to, s kakšnimi izzivi se morda spoprijemamo sedaj ali pa se bomo morali spoprijemati še v prihodnosti, lahko tudi mi povsem zaupamo, da je Jehova naš »rešitelj«. Kako pa nam lahko Jehova pomaga v stiski? In kaj je bilo s posamezniki, ki smo jih omenili na začetku? Poglejmo naslednji članek.

Ali se spomniš?

• Kakšen razlog za zaupanje nam vliva 70. psalm?

• Kako je Jehova podpiral Davida v njegovi bolezni?

• Kateri zgledi kažejo, da lahko Jehova reši svoje ljudstvo pred nasprotniki?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 6]

Jehova se je odzval na Ezekijevo molitev