Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali na svete stvari gledamo tako kakor Jehova?

Ali na svete stvari gledamo tako kakor Jehova?

 Ali na svete stvari gledamo tako kakor Jehova?

»Skrbno pazite, [. . .] da ne bo nobenega nečistnika ne nikogar, ki ne ceni svetih stvari.« (HEBREJCEM 12:15, 16)

1. Katerega stališča, ki danes prevladuje, Jehovovi služabniki nimajo?

SVET je na splošno vse manj in manj pozoren na svete stvari. Francoski sociolog Edgar Morin je rekel: »Vsi temelji, na katerih so zgrajena moralna načela – torej Bog, narava, domovina, zgodovina, razum – so izgubili svojo nesporno avtoriteto. [. . .] Ljudje si sami izbirajo vrednote.« To odseva »duha sveta« oziroma »duha, ki zdaj deluje v sinovih neposlušnosti«. (1. Korinčanom 2:12; Efežanom 2:2) Takšne nespoštljivosti pa ne kažejo tisti, ki so se posvetili Jehovu in so se pripravljeni podrediti njegovi upravičeni vrhovnosti. (Rimljanom 12:1, 2) Božji služabniki se zavedajo, da pri čaščenju Jehova pomembno mesto zavzema svetost. Katere stvari pa bi v našem življenju morale biti svete? V tem članku bomo pregledali pet stvari, ki so svete vsem Božjim služabnikom. V naslednjem pa se bomo osredinili na svetost naših krščanskih shodov. Toda kaj beseda »svet« pravzaprav pomeni?

2., 3. a) Kako Sveto pismo poudarja Jehovovo svetost? b) Kako pokažemo, da je Božje ime Jehova za nas sveto?

2 V biblijski hebrejščini beseda »svet« izraža misel o ločenosti. Pri čaščenju se beseda »svet« nanaša na tisto, kar ni namenjeno vsakdanji rabi oziroma je posvečeno. Jehova je svet v absolutnem pomenu besede. Imenuje se ‚Najsvetejši‘. (Pregovori 9:10; 30:3) V starem Izraelu je imel veliki duhovnik na turbanu zlato ploščico, na kateri so bile vrezane besede »Jehova je svet«. (2. Mojzesova 28:36, 37NW) Za nebeške kerube in serafe, ki stojijo ob Jehovovem prestolu, v Svetem pismu piše, da razglašajo: »Svet, svet, svet [je] GOSPOD.« (Izaija 6:2, 3; Razodetje 4:6–8) S takšnim ponavljanjem je poudarjeno, da je Jehova najsvetejši in najčistejši. Pravzaprav je on Vir vse svetosti.

3 Sveto je tudi Božje ime Jehova. Psalmist je vzkliknil: »Naj slavé tvoje veliko in strašno ime: sveto je.« (Psalm 99:3, Ekumenska izdaja) Jezus nas je učil moliti: »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime.« (Matej 6:9) Jezusova zemeljska mati Marija pa je izjavila: »Moja duša poveličuje Jehova [. . .] Mogočni [je] zame storil velika dela, in njegovo ime je sveto.« (Luka 1:46, 49) Kot služabniki Boga Jehova imamo njegovo ime za sveto in ne želimo početi nič takšnega, s čimer bi to sveto ime lahko osramotili. Poleg tega na svetost gledamo tako kakor on, kar pomeni, da nam je sveto tisto, kar je sveto njemu. (Amos 5:14, 15)

Zakaj globoko spoštujemo Jezusa

4. Zakaj je Jezus v Bibliji opisan kot »Sveti«?

4 Sveti Bog Jehova je Jezusa kot svojega ‚edinorojenega sina‘ ustvaril svetega. (Janez 1:14; Kološanom 1:15; Hebrejcem 1:1–3) Zato se imenuje »Božji Sveti«. (Janez 6:69) Jezus je ostal svet tudi takrat, ko je Bog njegovo življenje iz nebes prenesel na zemljo,  saj ga je Marija rodila zaradi delovanja svetega duha. Angel ji je dejal: »Nadte bo prišel sveti duh [. . .] to, kar se bo rodilo, [se bo] imenovalo sveto, Božji Sin.« (Luka 1:35) Kristjani v Jeruzalemu so Božjega Sina v molitvi k Jehovu dvakrat označili za »svetega služabnika Jezusa«. (Apostolska dela 4:27, 30)

5. Katero sveto nalogo je Jezus izpolnil na zemlji in zakaj je njegova kri dragocena?

5 Jezus je moral na zemlji izpolniti sveto nalogo. Ob krstu leta 29 n. št. je bil pomaziljen za Velikega duhovnika Jehovovega velikega duhovnega templja. (Luka 3:21, 22; Hebrejcem 7:26; 8:1, 2) Poleg tega je moral umreti žrtvene smrti. S svojo prelito krvjo je priskrbel odkupnino, po kateri so lahko grešni ljudje rešeni. (Matej 20:28; Hebrejcem 9:14) Zato imamo Jezusovo kri za sveto, za »dragoceno«. (1. Petrovo 1:19)

6. Kako gledamo na Jezusa Kristusa in zakaj?

6 Apostol Pavel je pokazal, da Jezusa Kristusa, našega Kralja in Velikega duhovnika, globoko spoštujemo. Napisal je, da je Bog svojega Sina »povišal na visok položaj in mu prijazno dal ime, ki je nad vsakim drugim imenom, da bi se v Jezusovem imenu upognilo vsako koleno teh, ki so v nebesih, teh, ki so na zemlji, in teh, ki so pod zemljo, ter da bi vsak jezik odkrito priznaval, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Bogu, Očetu«. (Filipljanom 2:9–11) Če se z veseljem podrejamo našemu Voditelju in vladajočemu Kralju, Jezusu Kristusu, ki je Glava krščanske občine, jasno kažemo, da na svete stvari gledamo tako kakor Jehova. (Matej 23:10; Kološanom 1:18)

7. Kako kažemo, da se podrejamo Kristusu?

7 K temu, da se podrejamo Kristusu, spada tudi to, da primerno spoštujemo ljudi, ki jim je zaupana vodilna vloga pri delu, ki ga Kristus danes vodi. Zavedati bi se morali, da je vloga, ki jo imajo z duhom maziljeni posamezniki, iz katerih je sestavljen Vodstveni organ, ter nadzorniki, ki jih je ta organ postavil v podružnicah, območjih, okrajih in občinah, sveta odgovornost. Zato moramo to ureditev globoko spoštovati in se ji podrejati. (Hebrejcem 13:7, 17)

Svet narod

8., 9. a) V kakšnem smislu so bili Izraelci svet narod? b) Kako je Jehova Izraelcem vtisnil v um načelo glede svetosti?

8 Jehova je z Izraelom sklenil zavezo. Zaradi tega odnosa je ta nov narod prišel v poseben položaj. Bil je posvečen oziroma odbran narod. Sam Jehova je Izraelcem rekel: »Sveti bodite meni, ker svet sem jaz GOSPOD, in sem vas ločil izmed ljudstev, da bi bili moji.« (3. Mojzesova 19:2; 20:26)

9 Jehova je izraelskemu narodu že na samem začetku vtisnil v um načelo glede svetosti. Gore Sinaj, na kateri je bilo napisanih Deset zapovedi, se niso smeli niti dotakniti,  sicer bi umrli. Ta gora je namreč takrat v nekem smislu veljala za sveto. (2. Mojzesova 19:12, 23) Za svete so veljali tudi duhovniki, shodni šotor in njegova oprema. (2. Mojzesova 30:26–30) Kako pa je v krščanski občini?

10., 11. Zakaj lahko rečemo, da je občina maziljenih kristjanov sveta, in kako to vpliva na »druge ovce«?

10 V Jehovovih očeh je občina maziljenih kristjanov sveta. (1. Korinčanom 1:2) Pravzaprav so maziljeni kristjani, ki na zemlji živijo ob katerem koli času, kot celota primerjani s svetim templjem, čeprav ne sestavljajo Jehovovega velikega duhovnega templja. Jehova v tem templju prebiva po svojem svetem duhu. Apostol Pavel je napisal: »V zedinjenosti z [Jezusom Kristusom] vsa zgradba, skladno sestavljena, raste v svet tempelj za Jehova. Pa tudi vi se v zedinjenosti z njim skupno vzidavate v prostor, da bi v njem po duhu prebival Bog.« (Efežanom 2:21, 22; 1. Petrovo 2:5, 9)

11 Pavel je maziljenim kristjanom še napisal: »Ali ne veste, da ste Božji tempelj in da Božji duh prebiva v vas? [. . .] Božji tempelj je namreč svet, in ta tempelj ste vi.« (1. Korinčanom 3:16, 17) Jehova po svojem duhu ‚prebiva‘ med maziljenci in ‚hodi med njimi‘. (2. Korinčanom 6:16) Svojega zvestega ‚sužnja‘ nenehno vodi. (Matej 24:45–47) »Druge ovce« cenijo prednost, da se lahko družijo z maziljenim razredom oziroma ‚Božjim templjem‘. (Janez 10:16; Matej 25:37–40)

Stvari, ki so svete v življenju kristjana

12. Kaj je v našem življenju sveto in zakaj?

12 Ni presenetljivo, da številne stvari, povezane z življenjem maziljenih članov krščanske občine in njihovih spremljevalcev, veljajo za svete. Svet je naš odnos z Jehovom. (1. letopisov 28:9; Psalm 36:7) Ta odnos je za nas tako dragocen, da ničemur in nikomur ne dovolimo, da bi se vrinil med nas in našega Boga Jehova. (2. letopisov 15:2; Jakob 4:7, 8) Pri tem, da ohranjamo tesen odnos z Jehovom, pa igra pomembno vlogo molitev. Preroku Danielu je bila molitev tako sveta, da je svoji navadi,  da moli k Jehovu, ostal zvest celo takrat, ko so mu grozili s smrtjo. (Daniel 6:7–11) »Molitve svetih« oziroma maziljenih kristjanov so kakor kadilo, ki so ga v templju sežigali pri čaščenju. (Razodetje 5:8; 8:3, 4; 3. Mojzesova 16:12, 13) S to simboliko je poudarjeno, kako sveta je molitev. Kakšno prednost imamo, da se lahko pogovarjamo z Vrhovnim vsega vesolja! Torej ni nič presenetljivega, da imamo molitev v svojem življenju za sveto.

13. Katera sila je sveta in kako naj bi ji dovolili, da na nas deluje?

13 V življenju maziljenih kristjanov in njihovih spremljevalcev obstaja sila, ki je zanje vsekakor sveta – ta sila je sveti duh. To je Jehovova dejavna sila in ker zmeraj deluje skladno z voljo svetega Boga, je ustrezno poimenovana »sveti duh« ali ‚duh svetosti‘. (Janez 14:26; Rimljanom 1:4) Jehova po svetem duhu daje svojim služabnikom moč, da oznanjujejo dobro novico. (Apostolska dela 1:8; 4:31) Svojega duha daje »tem, ki so mu pokorni«, tem, ki ‚živijo po duhu‘, in ne po mesenih željah. (Apostolska dela 5:32; Galačanom 5:16, 25; Rimljanom 8:5–8) Zaradi te močne sile lahko kristjani rojevajo »sad duha« – torej lepe lastnosti – in delajo to, kar ‚spada k svetemu vedenju in vdanosti Bogu‘. (Galačanom 5:22, 23; 2. Petrovo 3:11) Če na sveti duh gledamo kot na nekaj svetega, potem ne bomo počeli nič takšnega, kar bi tega duha žalostilo oziroma mu preprečevalo, da na nas deluje. (Efežanom 4:30)

14. Na katero prednost gledajo maziljenci kot na sveto in kako pri tej prednosti sodelujejo druge ovce?

14 Za sveto imamo tudi prednost, da lahko nosimo ime svetega Boga Jehova in da smo lahko njegove Priče. (Izaija 43:10–12, 15) Jehova je maziljene kristjane usposobil »za služabnike nove zaveze«. (2. Korinčanom 3:5, 6) Zato imajo nalogo, da oznanjujejo ‚dobro novico o kraljestvu‘ in ‚pridobivajo učence med ljudmi iz vseh narodov‘. (Matej 24:14; 28:19, 20) Maziljenci to nalogo zvesto opravljajo, odziva pa se na milijone ovcam podobnih ljudi, ki jim simbolično pravijo: »Z vami pojdemo, kajti slišali smo, da je Bog z vami.« (Zaharija 8:23) Ti ljudje so v duhovnem smislu »oratarji«, oziroma kmetje, in »vinogradniki«, ki radostno služijo maziljenim ‚strežajem našega Boga‘. Tako so druge ovce v veliko pomoč maziljenim posameznikom, ko ti izpolnjujejo svojo nalogo v svetovnem obsegu. (Izaija 61:5, 6)

15. Kaj je bilo v očeh apostola Pavla sveto in zakaj tudi mi na to tako gledamo?

15 Apostol Pavel je zgled človeka, ki je na oznanjevanje gledal kot na nekaj svetega. Zase je rekel, da je »javni služabnik Kristusa Jezusa med narodi in [je] sodeloval v svetem delu Božje dobre novice«. (Rimljanom 15:16) Ko je pisal kristjanom v Korint, je svojo službo označil za »zaklad«.  (2. Korinčanom 4:1, 7) Z našim oznanjevanjem razglašamo »Božje svete izreke«. (1. Petrovo 4:11) Najsi smo torej maziljenci ali pa druge ovce, gledamo na to, da lahko sodelujemo pri delu pričevanja, kot na sveto prednost.

‚Svetost izpopolnjujmo v Božjem strahu‘

16. Kaj nam bo pomagalo, da ne bomo postali podobni ljudem, ki ‚ne cenijo svetih stvari‘?

16 Apostol Pavel je sokristjane posvaril, naj ne postanejo podobni ljudem, ki ‚ne cenijo svetih stvari‘. Svetoval jim je, naj ‚si prizadevajo doseči posvečenost‘, in ‚skrbno pazijo, da ne bo pognala kakšna strupena korenina, ki bi povzročila težave in bi se z njo mnogi omadeževali‘. (Hebrejcem 12:14–16) Izraz »strupena korenina« se nanaša na tistih nekaj posameznikov iz krščanske občine, ki morda iščejo napake pri tem, kako se kaj opravi. Mogoče se na primer ne strinjajo z Jehovovim pogledom na to, da je zakonska zveza sveta in da je treba biti moralno čist. (1. Tesaloničanom 4:3–7; Hebrejcem 13:4) Ali pa se morda zapletajo v odpadniške zamisli, torej ‚prazno govorjenje, ki oskrunja to, kar je sveto‘, in ga razširjajo tisti, ki ‚so se odvrnili od resnice‘. (2. Timoteju 2:16–18)

17. Zakaj si morajo maziljenci nenehno prizadevati, da na svetost gledajo tako kakor Jehova?

17 Pavel je svojim maziljenim bratom napisal: ‚Ljubljeni, očistimo se vsega, kar skruni meso in duha, in v Božjem strahu izpopolnjujmo svetost.‘ (2. Korinčanom 7:1) Kot se vidi iz te izjave, naj bi si maziljeni kristjani, ki so »sodeležniki nebeškega klica«, nenehno prizadevali dokazovati, da na vseh področjih svojega življenja na svetost gledajo tako kakor Jehova. (Hebrejcem 3:1) Podobno je apostol Peter svoje z duhom rojene brate spodbudil: »Kot poslušni otroci se nikar ne oblikujte več po željah, ki ste jih imeli prej v svoji nevednosti, temveč postanite sveti v vsem svojem vedenju, kakor je svet Tisti, ki vas je poklical.« (1. Petrovo 1:14, 15)

18., 19. a) Kako pripadniki ‚velike množice‘ kažejo, da na svete stvari gledajo tako kakor Jehova? b) O čem, kar je v življenju kristjanov sveto, bomo razpravljali v naslednjem članku?

18 Kaj pa pripadniki ‚velike množice‘, ki bodo preživeli ‚veliko stisko‘? Tudi oni morajo dokazovati, da na svete stvari gledajo tako kakor Jehova. V knjigi Razodetje zanje piše, da Jehovu opravljajo »sveto službo« na zemeljskem dvorišču njegovega duhovnega templja. Simbolično ‚so oprali svoja oblačila in jih pobelili v Jagnjetovi krvi‘, kar pomeni, da verujejo v Kristusovo odkupno žrtev. (Razodetje 7:9, 14, 15) Zaradi tega so pred Jehovom v čistem položaju in so se dolžni ‚očistiti vsega, kar skruni meso in duha, in v Božjem strahu izpopolnjevati svetost‘.

19 V življenju maziljenih kristjanov in njihovih spremljevalcev igra pomembno vlogo to, da se redno zbirajo k čaščenju Jehova in preučujejo njegovo Besedo. Jehova ima shode svojega ljudstva za svete. V naslednjem članku bomo pregledali, kako in zakaj bi morali na tem pomembnem področju na svete stvari gledati tako kakor Jehova.

Za ponovitev

• Katerega pogleda, ki prevladuje v svetu, Jehovovi služabniki nimajo?

• Zakaj je Jehova Vir vsega, kar je sveto?

• Kako pokažemo, da spoštujemo Kristusovo svetost?

• Katere stvari bi morali v svojem življenju imeti za svete?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 23]

V starem Izraelu so duhovniki, shodni šotor in njegova oprema veljali za svete

[Slika na strani 24]

Maziljeni kristjani, ki živijo na zemlji, so sveti tempelj

[Sliki na strani 25]

Molitev in oznanjevanje sta sveti prednosti