Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Po vsej zemlji se je razširil njih glas«

»Po vsej zemlji se je razširil njih glas«

»Po vsej zemlji se je razširil njih glas«

»Pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha.« (MATEVŽ 28:19)

1., 2. a) Kaj je Jezus zapovedal svojim učencem? b) Zakaj so lahko bili kristjani v prvem stoletju tako uspešni?

MALO pred vnebohodom je Jezus svojim učencem zapovedal: »Pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha.« (Matevž 28:19) Kako izredna naloga!

2 Samo pomislite! Ob binkoštih leta 33 n. š. je bil na kakih 120 učencev izlit sveti duh in ti so pričeli izpolnjevati dobljeno nalogo, tako da so drugim oznanjevali, da je Jezus dolgo pričakovani Mesija, po katerem se lahko rešijo. (Dejanja 2:1–36) Kako naj bi tako majhna skupina dosegla »vse narode«? S človeškega gledišča je bilo kaj takega nemogoče, toda »pri Bogu je vse mogoče«. (Matevž 19:26) Zgodnje kristjane je podpiral Jehovov sveti duh, preveval pa jih je tudi čut nujnosti. (Zaharija 4:6; 2. Timoteju 4:2) Zato je lahko apostol Pavel le nekaj desetletij kasneje rekel, da se je dobro novico oznanilo »vsemu stvarjenju pod nebom«. (Kološanom 1:23)

3. Kaj je zasenčilo pravo krščansko »pšenico«?

3 Pravo čaščenje se je še naprej širilo skozi velik del prvega stoletja. Toda Jezus je napovedal, da bo prišel čas, ko bo Satan posejal ‚ljuljko‘ in bo tako prava krščanska ‚pšenica‘ zakrita veliko stoletij do žetve. To se je pričelo izpolnjevati po smrti apostolov. (Matevž 13:24–39)

Današnja hitra rast

4., 5. Katerega dela so se maziljeni kristjani lotili 1919. leta in zakaj je bil to zanje velik izziv?

4 Leta 1919 je za pravo krščansko pšenico napočil čas, da se loči od ljuljke. Maziljeni kristjani so vedeli, da pomembna naloga, ki jo je dal Jezus, še ni opravljena. Trdno so verjeli, da živijo v »zadnjih dneh«, in jasno so imeli v mislih Jezusovo prerokbo: »Ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« (2. Timoteju 3:1; Matevž 24:14) Da, vedeli so, da je pred njimi še veliko dela.

5 Vendar so se tudi ti maziljeni kristjani podobno kot učenci leta 33 n. š. znašli pred velikim izzivom. Bilo jih je le nekaj tisoč v samo nekaj državah. Kako bi lahko dobro novico oznanili »po vsem svetu«? Ne pozabimo, da je število svetovnega prebivalstva od domnevno 300 milijonov v dneh rimskih cesarjev naraslo na približno dve milijardi po prvi svetovni vojni. In v 20. stoletju je še naprej hitro naraščalo.

6. Koliko se je dobra novica razširila do 1930-ih let?

6 Kljub temu so se Jehovovi maziljeni služabniki, podobno kot njihovi bratje in sestre iz prvega stoletja, lotili naložene naloge s trdnim zaupanjem v Jehova, in on jih je podpiral s svojim duhom. Do sredine 1930-ih let je približno 56.000 evangelizatorjev oznanjalo biblijsko resnico v 115 deželah. Opravili so veliko dela, vendar ga je bilo pred njimi še veliko več.

7. a) S katerim novim izzivom so se srečali maziljeni kristjani? b) Kako je delo zbiranja ob podpori »drugih ovac« napredovalo vse do danes?

7 Nato se je z jasnejšim razumevanjem identitete ‚velike množice‘, omenjene v Razodetju 7:9, pojavil nov izziv, obenem pa se je marljivim kristjanom s tem obetala pomoč. »Iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov« so morali zbrati brezštevilno množico »drugih ovac«, vernikov z zemeljskim upanjem. (Janez 10:16) Ti bodo ‚služili Jehovu noč in dan‘. (Razodetje 7:15) To pomeni, da naj bi pomagali pri oznanjevanju in poučevanju. (Izaija 61:5) Zato so maziljeni kristjani navdušeno opazovali, kako je število oznanjevalcev najprej naraslo na desettisoče in nato na milijone. Leta 2003 je v oznanjevanju sodelovalo novo najvišje število oznanjevalcev, 6,429.351 – velika večina jih je iz velike množice. * Maziljeni kristjani so hvaležni za to pomoč, druge ovce pa so hvaležne za prednost, da lahko podpirajo svoje maziljene brate. (Matevž 25:34–40)

8. Kako so se Jehovove priče odzvali na hud pritisk, ki so ga doživeli med drugo svetovno vojno?

8 Ko je razred pšenice zopet postal očiten, se je Satan pričel srdito bojevati zoper njegove člane. (Razodetje 12:17) Kako pa se je odzval, ko se je pričela pojavljati velika množica? Skrajno nasilno! Ali sploh obstaja kakšen dvom, da ni ravno on spodbudil svetovnega napada na pravo čaščenje med drugo svetovno vojno? Na obeh sprtih straneh so na kristjane močno pritiskali. Mnogi dragi bratje in sestre so pretrpeli hude preizkušnje in nekateri so za svojo vero umrli. Kljub temu so čutili enako kakor psalmist: »V Bogu bom hvalil besedo njegovo; v Boga upam, ne bom se bal: Kaj mi more storiti meso?« (Psalm 56:4; Matevž 10:28) Okrepljeni z Jehovovim duhom so maziljeni kristjani skupaj z drugimi ovcami ostali neomajni. (2. Korinčanom 4:7) Tako je »beseda Božja [. . .] rasla«. (Dejanja 6:7) Leta 1939, ko je izbruhnila vojna, je o oznanjevalskem delu poročalo 72.475 zvestih kristjanov. Toda nepopolno poročilo iz leta 1945, ko se je vojna končala, odkriva, da je pri širjenju dobre novice sodelovalo 156.299 dejavnih Prič. Kakšen poraz za Satana!

9. Kateri novi šoli sta bili ustanovljeni med drugo svetovno vojno?

9 Očitno je, da Jehovovi služabniki kljub zmedi, ki jo je povzročila druga svetovna vojna, niso podvomili o tem, ali se bo oznanjevalsko delo nadaljevalo. In res, leta 1943, ko je vojna najbolj divjala, sta bili ustanovljeni dve novi šoli. Prva, ki se danes imenuje Teokratična strežbena šola, je bila namenjena temu, da bi se v vseh občinah Priče poučevali, kako oznanjevati in pridobivati učence. Druga, Watchtowerjeva biblijska šola Gilead, pa je bila namenjena šolanju misijonarjev, ki bi odšli oznanjevat v tuje dežele. Da, ko se je vojna vihra končno polegla, so bili pravi kristjani pripravljeni za povečano delovanje.

10. Iz česa se vidi, da je bilo Jehovovo ljudstvo goreče v letu 2003?

10 In kako neverjetno delo so opravili! Tudi danes Teokratično strežbeno šolo obiskujejo mlajši in starejši, starši in otroci, celo bolni ter sodelujejo pri izpolnjevanju Jezusove velike naloge. (Psalm 148:12, 13; Joel 2:28, 29) Leta 2003 je v povprečju vsak mesec 825.185 posameznikov pokazalo svoj čut nujnosti, s tem da so občasno ali pa redno sodelovali v pionirski službi. Istega leta so Jehovove priče porabili 1.234,796.477 ur, da so drugim govorili o dobri novici o Kraljestvu. Jehova je gotovo vesel, da je njegovo ljudstvo tako goreče!

Področja v tujini

11., 12. Katera zgleda pričata o odličnih dosežkih misijonarjev?

11 V vseh teh letih so si Gileadovi diplomanti in v zadnjem času tudi diplomanti Strežnospopolnjevalne šole ustvarili lepo spričevalo. V Braziliji denimo je bilo leta 1945 ob prihodu prvih misijonarjev manj kot 400 oznanjevalcev. Ti misijonarji in še drugi, ki so se jim pridružili, so trdo delali skupaj s svojimi gorečimi brati in sestrami v tej deželi, in Jehova je njihov trud zelo blagoslovil. Za tiste, ki se spominjajo teh začetkov, je zares vznemirljivo videti, da je Brazilija leta 2003 poročala novo najvišje število oznanjevalcev, in sicer 607.362!

12 Premislite še o Japonski. Pred drugo svetovno vojno je bilo tam okrog sto kraljestvenih oznanjevalcev. Med vojno je kruto preganjanje njihove vrste zdesetkalo in ob koncu vojne je bilo fizično in duhovno živih le še nekaj Prič. (Pregovori 10:9) Teh nekaj izjemnih posameznikov, ki so ohranili svojo značajnost, je leta 1949 nedvomno z veseljem izrazilo dobrodošlico 13 misijonarjem, izšolanim na Gileadu, ti pa so hitro vzljubili navdušene in gostoljubne japonske brate in sestre. Več kot petdeset let kasneje, leta 2003, so na Japonskem poročali najvišje število oznanjevalcev – 217.508! Jehova je res bogato blagoslovil svoje ljudstvo v tej deželi. Podobna poročila prihajajo še iz mnogih drugih držav. Tisti, ki imajo možnost oznanjevati na področjih v tujini, resnično veliko prispevajo k širjenju dobre novice. Ta se je leta 2003 objavljala v 235 deželah, otokih in področjih po svetu. Da, velika množica prihaja iz »vsakega naroda«.

»Iz vseh rodov in ljudstev in jezikov«

13., 14. S čim je Jehova pokazal, kako pomembno je, da se dobra novica oznanjuje v ‚vseh jezikih‘?

13 Prvi čudež, ki se je zgodil ob binkoštih leta 33 n. š., po izlitju svetega duha, je bil, da so učenci govorili zbranim množicam v drugih jezikih. Vsi, ki so jih slišali, so morda govorili kak mednarodni jezik, na primer grščino. Ker so bili to »bogaboječi možje«, so verjetno tudi razumeli bogoslužje, ki se je v templju opravljalo v hebrejščini. Ko pa so dobro novico slišali v maternem jeziku, je to povsem pritegnilo njihovo pozornost. (Dejanja 2:5, 7–12)

14 Tudi danes se oznanjuje v mnogih jezikih. Za veliko množico ni bilo napovedano, da bo prišla le iz narodov, temveč tudi iz »rodov in ljudstev in jezikov«. V skladu s tem je Jehova po Zahariju prerokoval: ‚Deset mož iz vseh jezikov poganskih narodov zgrabi rob suknje judovskega moža in poreko: Z vami pojdemo, kajti slišali smo, da je Bog z vami.‘ (Zaharija 8:23, poudarili mi.) Čeprav Jehovove priče nimajo več daru jezikov, vedo, kako pomembno je poučevati v jeziku domačinov.

15., 16. Kako so misijonarji in drugi sprejeli izziv oznanjevanja v jezikih domačinov?

15 Resda je danes nekaj jezikov zelo razširjenih, denimo angleščina, francoščina in španščina. Vendar se tisti, ki zapustijo svojo domovino, da bi služili v drugi deželi, potrudijo naučiti jezika domačinov, ker želijo dobro novico še bolj približati ljudem, ki so »prav naravnani za večno življenje«. (Dejanja 13:48NW) To pa ni vedno lahko. Ko so bratje in sestre z otočja Tuvalu v južnem Tihem oceanu potrebovali publikacije v svojem jeziku, je eden od misijonarjev sprejel izziv in se lotil dela. Ker ni bilo na voljo nobenega slovarja, je pričel sam sestavljati besednjak tuvalujskih besed. Čez čas so v tuvalujščini izdali knjigo Tudi ti lahko večno živiš v raju na zemlji. * Ko so misijonarji prišli na Curasao, v krajevnem jeziku papiamentu ni bilo niti biblijske literature niti slovarja. Bilo je tudi veliko nasprotujočih si mnenj glede tega, kako naj bi jezik zapisovali. Kljub temu so v dveh letih po prihodu prvih misijonarjev izdali v tem jeziku prvi krščanski biblijski traktat. Danes je papiamento eden od 133 jezikov, v katerem Stražni stolp izhaja sočasno z angleško izdajo.

16 Prvi misijonarji v Namibiji niso mogli najti nobenega domačega Pričevalca, ki bi jim pomagal pri prevajanju. Poleg tega eden od krajevnih jezikov, namščina, ni imel besed za običajno rabljene pojme, na primer »popolnost«. Neki misijonar pripoveduje: »Pri prevajanju so mi predvsem pomagali učitelji, s katerimi smo preučevali Biblijo. Ker so o resnici imeli le malo spoznanja, sem moral delati skupaj z njimi in vsak stavek preverjati, ali je točen.« Kljub temu jim je navsezadnje uspelo prevesti traktat Life in a New World v štiri namibijske jezike. Danes Stražni stolp redno izhaja v kvanjamščini in ndongščini.

17., 18. S kakšnimi izzivi se spoprijemajo v Mehiki in drugih deželah?

17 V Mehiki je glavni jezik španščina. Toda pred prihodom Špancev so na tem področju govorili mnogo jezikov in številne še vedno govorijo. Zato literaturo Jehovovih prič danes izdajajo v sedmih mehiških jezikih, pa tudi v mehiškem znakovnem jeziku. Kraljestvena strežba v majevščini je bila prva periodična publikacija v indijanskem jeziku. Med 572.530 kraljestvenimi oznanjevalci v Mehiki je nekaj tisoč Majev, Aztekov in drugih.

18 V zadnjem času so mnogi zbežali v tuje dežele kot begunci ali pa so se preselili iz ekonomskih razlogov. Tako so v mnogih deželah prvič nastala obsežna tujejezična področja. Jehovove priče so sprejeli ta izziv. V Italiji imajo na primer poleg italijanskih še občine in skupine v 22 drugih jezikih. Da bi bratje in sestre lažje oznanjevali ljudem, ki govorijo kak drug jezik, so nedavno priredili tečaje, na katerih so poučevali 16 jezikov, tudi italijanski znakovni jezik. Jehovove priče si podobno še v mnogih drugih državah prizadevajo doseči vse več priseljencev. Da, z Jehovovo pomočjo prihaja velika množica zares iz mnogo jezikovnih skupin.

»Po vsej zemlji«

19., 20. Katere Pavlove besede se danes neverjetno izpolnjujejo? Pojasnite.

19 Apostol Pavel je v prvem stoletju zapisal: »Niso li slišali? Seveda, saj ‚po vsej zemlji se je razširil njih glas in do koncev naseljenega sveta njih besede‘.« (Rimljanom 10:18) Če je to držalo v prvem stoletju, koliko bolj velja danes! Milijone ljudi, mogoče več kot kadar koli prej v zgodovini, pravi: »Slavil bom GOSPODA vsak čas, vedno bodi hvala njegova v ustih mojih.« (Psalm 34:1)

20 Poleg tega se delo ne upočasnjuje. Število kraljestvenih oznanjevalcev vztrajno raste. Oznanjevanju se posveča vse več časa. Opravlja se milijone ponovnih obiskov in vodi stotisoče biblijskih poukov. Še vedno se najdejo ljudje, ki se zanimajo. Lani je bilo na slovesnosti v spomin na Jezusovo smrt navzočih 16,097.622, kar je novo najvišje število. Očitno nas čaka še veliko dela. Še naprej posnemajmo nezlomljivo značajnost naših bratov in sester, ki so vztrajali in še vedno vztrajajo kljub hudemu preganjanju. Bodimo tudi mi podobno goreči kakor vsi tisti, ki se že od 1919. leta razdajajo v Jehovovi službi. Še naprej se odzivajmo na psalmistove besede: »Vse, kar diha, naj hvali GOSPODA. Aleluja!« (Psalm 150:6SSP)

[Podčrtni opombi]

^ odst. 7 Glej letno poročilo na straneh od 18 do 21.

^ odst. 15 Izdali Jehovove priče.

Ali lahko pojasnite?

• Katere naloge so se bratje in sestre lotili leta 1919 in zakaj je bila pravi izziv?

• Katera skupina se je pričela zbirati, da bi podprla oznanjevalsko delo?

• Kakšno spričevalo so si ustvarili misijonarji in drugi, ki služijo v tujini?

• Navedite kak primer, ki pokaže, da Jehova danes blagoslavlja delo svojega ljudstva.

[Preučevalna vprašanja]

[Tabela na straneh 18-21]

SVETOVNO POROČILO JEHOVOVIH PRIČ ZA SLUŽBENO LETO 2003

(Lega besedila – glej publikacijo)

[Slike na straneh 14, 15]

Kristjani kljub zmedi, ki jo je povzročila druga svetovna vojna, niso podvomili o tem, ali se bo dobra novica še naprej oznanjevala

[Vir slike]

Eksplozija: U.S. Navy photo; drugo: U.S. Coast Guard photo

[Slike na straneh 16, 17]

Velika množica prihaja iz vseh rodov in jezikov