Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Božje gledišče o moralni čistosti

Božje gledišče o moralni čistosti

Božje gledišče o moralni čistosti

»Jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki te učim, kar ti je v korist,ki te spremljam po potu, po katerem ti je hoditi.« (IZAIJA 48:17)

1., 2. a) Kako ljudje na splošno gledajo na spolno moralo? b) Kako gledajo na spolno moralo kristjani?

DANES imajo ljudje v mnogih delih sveta moralno vedenje za osebno stvar. Na spolne odnose gledajo kot na naraven izraz navezanosti, katerim se lahko vdajo kadar koli hočejo, ne pa kot na nekaj, kar bi moralo biti omejeno na zakonsko zvezo. Menijo, da ni nič narobe, če se človek sam odloči, kako se bo vedel, vse dokler s tem koga ne rani. Po njihovem mnenju se ljudi ne bi smelo soditi glede morale, še posebej glede spolnosti ne.

2 Tisti, ki so spoznali Jehova, pa imajo drugačno gledišče. Ker ljubijo Jehova in mu želijo ugajati, se z veseljem ravnajo po svetopisemskih smernicah. Zavedajo se, da jih Jehova ljubi in jim daje smernice, ki so v njihovo dobro, smernice, ki jim bodo zares koristile in jih osrečile. (Izaija 48:17) Ker je Bog vir življenja, je razumno, da bi morali glede tega, kako naj uporabljajo svoje telo, iskati vodstvo pri njem, še posebej v tem primeru, ki je tako tesno povezan z nadaljevanjem življenja.

Darilo ljubečega Stvarnika

3. Kako so mnogi v tako imenovanem krščanstvu poučeni glede spolnih odnosov in kako se to razlikuje od tega, kar uči Biblija?

3 Nekateri v tako imenovanem krščanstvu v nasprotju z današnjim sekularnim svetom učijo, da so spolni odnosi sramotni, grešni ter da je bil »izvirni greh« v edenskem vrtu to, da je Eva spolno zapeljala Adama. Takšno gledišče je v nasprotju s tem, kar piše v navdihnjenem Svetem pismu. V biblijskem zapisu se o prvem človeškem paru govori kot o ‚človeku in njegovi ženi‘. (1. Mojzesova 2:25SSP) Bog jima je naročil, naj imata otroke. Dejal jima je: »Plodita in množita se in napolnita zemljo.« (1. Mojzesova 1:28) Nesmiselno bi bilo, če bi Bog Adamu in Evi zapovedal, naj imata otroke, nato pa bi ju kaznoval, ker bi izpolnila ta navodila. (Psalm 19:8)

4. Zakaj je dal Bog ljudem zmožnost, da imajo spolne odnose?

4 Iz te zapovedi, ki je bila dana našima prastaršema in je bila ponovljena tudi Noetu in njegovim sinovom, je razviden glavni namen spolnih odnosov: da bi ljudje imeli otroke. (1. Mojzesova 9:1) Toda Božja Beseda pokaže, da Božjim poročenim služabnikom ni treba imeti spolnih odnosov zgolj zato, da bi imeli otroke. Takšni odnosi lahko primerno zadovoljijo čustvene in telesne potrebe ter so poročenemu paru vir veselja. Z njimi lahko izrazita globoko naklonjenost drug do drugega. (1. Mojzesova 26:8, 9; Pregovori 5:18, 19; 1. Korinčanom 7:3–5)

Božje omejitve

5. Kaj je Bog prepovedal človeku glede spolnosti?

5 Spolnost je sicer Božje darilo, vseeno pa naj ne bi bila brez omejitev. To načelo velja celo znotraj zakonske ureditve. (Efežanom 5:28–30; 1. Petrov 3:1, 7) Zunaj zakona so spolni odnosi prepovedani. Biblija je glede tega zelo določna. V postavi, ki jo je Bog dal izraelskemu narodu, je pisalo: »Ne prešeštvuj.« (2. Mojzesova 20:14) Kasneje je Jezus »nečistosti« in »prešeštva« povezal s ‚hudobnimi mislimi‘, ki nastanejo v srcu in omadežujejo človeka. (Marko 7:21, 22) Apostol Pavel je kristjane v Korintu pod navdihnjenjem opomnil: »Bežite pred nečistovanjem.« (1. Korinčanom 6:18SSP) In v svojem pismu Hebrejcem je napisal: »Častit bodi zakon pri vseh in postelja neoskrunjena; kajti nečistnike in prešeštnike bo sodil Bog.« (Hebrejcem 13:4)

6. Kaj vse v Bibliji zajema beseda »nečistovanje«?

6 Kaj pomeni beseda »nečistovanje«? Izhaja iz grške besede porneía, ki včasih označuje spolne odnose med neporočenimi. (1. Korinčanom 6:9) Drugje v Bibliji, denimo v Matevževem evangeliju 5:32 in Matevževem evangeliju 19:9, ima ta beseda širši pomen in se nanaša tudi na prešuštvo, krvoskrunstvo in bestialnost. Kot porneía so lahko označene tudi druge spolne navade posameznikov, ki niso poročeni drug z drugim, na primer oralna in analna spolnost ter draženje spolovila druge osebe. Božja Beseda – izrecno ali posredno – obsoja vse takšne navade. (3. Mojzesova 20:10, 13, 15, 16; Rimljanom 1:24, 26, 27, 32) *

Božji moralni zakoni nam koristijo

7. Kako nam to, da ostajamo moralno čisti, koristi?

7 Za nepopolne ljudi je lahko izziv ubogati Jehovove smernice glede spolnega vedenja. Znani judovski filozof iz 12. stoletja, Maimonides, je napisal: »Nobene prepovedi v vsej Tori [mojzesovski postavi] se ni tako težko držati kakor prepovedanih zvez in nedovoljenih spolnih odnosov.« Toda če ubogamo Božje smernice, nam je to v veliko korist. (Izaija 48:18) Poslušnost glede tega nas na primer varuje pred spolno prenosljivimi boleznimi, od katerih so nekatere neozdravljive in lahko povzročijo smrt. * Obvarovani smo pred zunajzakonsko nosečnostjo. S tem ko se ravnamo po Božji modrosti, imamo čisto vest. Takšno ravnanje prispeva k samospoštovanju, spoštujejo pa nas tudi drugi, med drugim naši sorodniki, zakonski tovariš, naši otroci ter krščanski bratje in sestre. Prav tako spodbuja v nas zdrav, pozitiven pogled na spolnost, kar bo prispevalo k sreči v zakonu. Neka kristjanka je napisala: »Resnica Božje Besede je najboljše varovalo, kar jih je. Čakam na poroko, in ko se bom poročila, bom krščanskemu možu, s katerim se bova vzela, ponosno povedala, da sem ostala neomadeževana.«

8. Kako vse lahko naše neomadeževano vedenje prispeva k čistemu čaščenju?

8 Z našim neomadeževanim vedenjem pa lahko tudi veliko prispevamo k temu, da se ljudje znebijo napačnih predstav o pravem čaščenju ter jih pritegnemo k Bogu, katerega častimo. Apostol Peter je napisal: »Vedenje vaše med pogani bodi lepo, da bodo v tem, v čemer vas obrekujejo kakor hudodelnike, slavili zaradi vaših dobrih del, ki jih vidijo, Boga v dan obiskovanja.« (1. Petrov 2:12) Tudi če tisti, ki ne služijo Jehovu, ne cenijo oziroma ne odobravajo našega neomadeževanega vedenja, smo lahko prepričani, da naš nebeški Oče vidi, odobrava in se celo veseli našega truda, da bi upoštevali njegove smernice. (Pregovori 27:11; Hebrejcem 4:13)

9. Zakaj bi morali zaupati Božjim smernicam, čeprav morda ne razumemo povsem razloge zanje? Ponazorite.

9 K veri v Boga spada zaupanje v to, da Bog ve, kaj je najboljše za nas, tudi če ne razumemo povsem vseh razlogov za to, zakaj nas vodi tako, kot nas. Razmislimo o zgledu iz mojzesovske postave. Neki predpis glede vojaškega tabora je veleval, naj iztrebke zakopavajo zunaj taborišča. (5. Mojzesova 23:13, 14) Izraelci so se morda spraševali, zakaj takšno navodilo; nekateri so morda menili, da je nepotrebno. Vendar je kasneje medicina prišla do spoznanja, da so zaradi tega zakona imeli neokuženo vodo ter so bili zaščiteni pred mnogimi boleznimi, ki jih prenašajo insekti. Podobno obstajajo duhovni, družbeni, čustveni, telesni in psihološki razlogi za to, da je Bog omejil spolne odnose na zakonsko posteljo. Preglejmo sedaj nekaj biblijskih zgledov tistih, ki so ostali moralno čisti.

Jožef je bil blagoslovljen za svoje moralno vedenje

10. Kdo je skušal zapeljati Jožefa in kako je odgovoril?

10 Verjetno vam je poznan biblijski primer Jožefa, Jakobovega sina. Ko je bil star 17 let, je postal suženj Potifarja, načelnika telesne straže egiptovskega faraona. Jehova je blagoslovil Jožefa in sčasoma je bil postavljen čez vso Potifarjevo hišo. Ko je prišel v svoja dvajseta leta, je bil »lepe postave in zalega obličja«. Pritegnil je pozornost Potifarjeve žene, ki ga je skušala zapeljati. Jožef je jasno zavzel stališče ter razložil, da s tem, ko bi privolil, ne bi izdal le svojega gospodarja, temveč bi tudi »grešil zoper Boga«. Zakaj je Jožef tako razmišljal? (1. Mojzesova 39:1–9)

11., 12. Zakaj je Jožef najverjetneje razmišljal tako, kot pač je, čeprav Bog še ni dal postave, ki bi prepovedovala nečistovanje in prešuštvo?

11 Jožef se očitno tako ni odločil zato, ker bi se bal, da ga bodo zalotili ljudje. Jožefova družina je živela daleč stran in njegov oče je mislil, da je mrtev. Če bi se zapletel v spolno nemoralo, njegova družina ne bi tega nikoli izvedela. Takšen greh bi verjetno lahko skril tudi pred Potifarjem in njegovimi služabniki, saj se je včasih zgodilo, da jih ni bilo v hiši. (1. Mojzesova 39:11) Kljub temu je Jožef vedel, da se takšnega ravnanja ne bi dalo skriti pred Bogom.

12 Jožef je gotovo razmišljal o tem, kar je vedel o Jehovu. Nedvomno je vedel, kaj je Jehova objavil v edenskem vrtu: »Zato zapusti mož očeta svojega in mater svojo in držal se bo žene svoje, in bodeta v eno meso.« (1. Mojzesova 2:24) Poleg tega je Jožef verjetno vedel, kaj je Jehova dejal filistejskemu kralju, ki je hotel zapeljati Jožefovo prababico Saro. Jehova je temu kralju rekel: »Glej, takoj umreš zaradi te žene, ki si jo vzel, ker je možu poročena. [. . .] In tudi ubranil sem ti jaz, da nisi grešil zoper mene, zato ti nisem pustil dotekniti se je.« (1. Mojzesova 20:3, 6, poudarili mi.) To, kaj Jehova meni glede zakonske zveze, je bilo torej jasno, še preden je priskrbel pisano postavo. Jožef je zaradi svojega čuta za moralo ter želje, da bi ugajal Jehovu, zavrnil nemoralo.

13. Zakaj se Jožef verjetno ni mogel ogniti Potifarjeve žene?

13 Vendar je bila Potifarjeva žena vztrajna. »Vsak dan« ga je nagovarjala, naj leže z njo. Zakaj se je ni Jožef enostavno ognil? No, kot suženj je imel naloge, ki jih je moral opraviti, in svojega položaja ni mogel spremeniti. Arheološki dokazi kažejo, da je bila zasnova egiptovskih hiš takšna, da je človek moral skozi glavni del hiše, da bi prišel do shramb. Zato je bilo za Jožefa morda nemogoče, da bi se ognil Potifarjeve žene. (1. Mojzesova 39:10)

14. a) Kaj se je z Jožefom zgodilo zatem, ko je pobegnil od Potifarjeve žene? b) Kako je Jehova blagoslovil Jožefa za njegovo zvestobo?

14 Prišel je dan, ko sta se znašla sama v hiši. Potifarjeva žena je zagrabila Jožefa in zavpila: »Lezi z menoj!« Pobegnil je. Njegova zavrnitev jo je prizadela, zato ga je obtožila, češ da jo je skušal posiliti. Kakšne so bile posledice? Ali ga je Jehova za njegovo značajnost kar takoj nagradil? Ne. Vrgli so ga v ječo in vklenili v okove. (1. Mojzesova 39:12–20; Psalm 105:18) Jehova je videl krivico in je naposled Jožefa povzdignil iz zapora v palačo. Postal je drugi najpomembnejši človek v Egiptu ter bil blagoslovljen z ženo in otrokoma. (1. Mojzesova 41:14, 15, 39–45, 50–52) Poleg tega je bilo poročilo o Jožefovi značajnosti zapisano pred 3500 leti, tako da bi lahko vsi kasnejši Božji služabniki razmišljali o tem. Kako čudovito je bil blagoslovljen, ker se je ravnal po Božjih pravičnih zakonih! Danes morda podobno ne vidimo takojšnjih koristi tega, da ostajamo moralno značajni, toda lahko smo prepričani, da Jehova vidi in nas bo ob določenem času blagoslovil. (2. letopisov 16:9)

Jobova ‚zaveza z njegovimi očmi‘

15. Kaj je bila Jobova ‚zaveza z njegovimi očmi‘?

15 Drug značajen človek je bil Job. Med preizkušnjami, ki mu jih je povzročil Hudič, je preiskal svoje življenje in izjavil, da se je pripravljen podvreči hudi kazni, če je med drugim prekršil Jehovovo načelo glede spolne morale. Dejal je: »Zavezo sem sklenil s svojimi očmi, in kako bi se bil smel ozirati po devici?« (Job 31:1) S tem je hotel reči, da je v svoji odločenosti, ostati značajen Bogu, sklenil ogibati se celo tega, da bi poželjivo gledal žensko. Seveda je v vsakodnevnem življenju videval ženske in jim je verjetno pomagal, če so potrebovale pomoč. Nikakor pa si ni dovolil, da bi bil do njih pozoren z romantičnimi nameni v mislih. Preden so se začele njegove preizkušnje, je bil zelo bogat človek, »imenitnejši od vseh, ki so bivali na Jutrovem«. (Job 1:3) Vendar moči bogastva ni rabil zato, da bi zapeljal mnogo žensk. Nedvomno se ni nikoli poigral z možnostjo, da bi imel nedovoljene spolne odnose z mlajšimi ženskami.

16. a) Zakaj je Job dober zgled za poročene kristjane? b) Kako se je vedenje mož v Malahijevih dneh močno razlikovalo od Jobovega in kako je s tem danes?

16 Job je torej v dobrih in slabih časih bil moralno značajen. Jehova je to opazil in ga bogato blagoslovil. (Job 1:10; 42:12) Job je zares čudovit zgled za poročene kristjane in kristjanke! Ni čudno, da ga je Jehova tako zelo ljubil! Nasprotno pa je današnje vedenje mnogih bolj podobno temu, kar se je zgodilo v Malahijevih dneh. Ta prerok je obsodil to, kako so mnogi možje zapustili svoje soproge, pogosto zato, da bi se poročili z mlajšimi ženskami. Jehovov oltar je bil pokrit s solzami zapuščenih žena in Bog je obsodil tiste, ki so tako ‚nezvesto ravnali‘ s svojimi soprogami. (Malahija 2:13–16)

Neomadeževana mladenka

17. Kako je bila Šulamljanka podobna ‚zaklenjenemu vrtu‘?

17 Tretja značajna oseba je bila Šulamljanka. S svojo mladostjo in lepoto ni očarala le pastirja, temveč tudi bogatega Izraelovega kralja, Salomona. Skozi vso čudovito zgodbo, zapisano v Visoki pesmi, je Šulamljanka ostala neomadeževana ter si tako pridobila spoštovanje ljudi okoli sebe. Salomon je pod navdihnjenjem zapisal njeno zgodbo, čeprav ga je zavrnila. Pastir, ki ga je ljubila, je prav tako cenil njeno neomadeževano vedenje. Ob neki priložnosti je razmišljal o tem, kako je Šulamljanka podobna ‚zaklenjenemu vrtu‘. (Visoka pesem 4:12) V starem Izraelu so v čudovitih vrtovih rasle raznovrstne prekrasne rastline, dehteče rože ter veličastna drevesa. Za takšne vrtove je bilo značilno, da so bili obdani z živo mejo oziroma kamnito ograjo, vanje pa so lahko vstopili le skozi vrata, ki so se zaklepala. (Izaija 5:5) Za pastirja sta bili Šulamljankina moralna čistost in ljubkost kakor takšen izjemno lep vrt. Bila je povsem neomadeževana. Njena srčna naklonjenost bo na voljo le njenemu bodočemu možu.

18. Na kaj nas spomnijo poročila o Jožefu, Jobu ter Šulamljanki?

18 Šulamljanka je glede moralne značajnosti odličen zgled za današnje kristjanke. Jehova je videl in cenil njeno krepost ter jo blagoslovil, prav kakor je blagoslovil Jožefa in Joba. Njihova značajna dejanja so zapisana v Božji Besedi, da so nam v vodilo. Čeprav naša današnja prizadevanja, da bi ostali značajni, niso zapisana v Bibliji, ima Jehova za tiste, kateri želijo izpolnjevati njegovo voljo, ‚spominsko knjigo‘. Nikoli ne pozabimo, da Jehova ‚posluša‘ (SSP) in se veseli, ko si zvestovdano prizadevamo ostati moralno čisti. (Malahija 3:16)

19. a) Kako bi morali gledati na moralno čistost? b) O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?

19 Čeprav se nam morda neverni posmehujejo, smo radostni, ker poslušamo našega ljubečega Stvarnika. Imamo višjo moralo, božansko moralo. To je nekaj, na kar bi morali biti ponosni, nekaj, kar bi morali ceniti. S tem ko ohranjamo čisto moralno stališče, se lahko veselimo Božjega blagoslova in imamo svetlo upanje na neskončne prihodnje blagoslove. Kaj pa lahko naredimo, da bi ostali moralno čisti? O tem pomembnem vprašanju bomo razpravljali v naslednjem članku.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 6 Glej Stražni stolp, 1. julij 1983, strani 17–19.

^ odst. 7 Na žalost se zgodi, da nedolžen kristjan dobi spolno prenosljivo bolezen od svojega nevernega tovariša, ki ne upošteva Božjih smernic.

Ali lahko pojasnite?

• Kaj Biblija uči glede spolnih odnosov?

• Kaj vse v Bibliji zajema beseda »nečistovanje«?

• Kako nam koristi, če ostajamo moralno čisti?

• Zakaj so Jožef, Job ter Šulamljanka odlični zgledi za današnje kristjane?

[Vprašanja]

[Slika na strani 9]

Jožef je pobegnil pred nemoralo

[Slika na strani 10]

Šulamljanka je bila podobna ‚zaklenjenemu vrtu‘

[Slika na strani 11]

Job je sklenil ‚zavezo s svojimi očmi‘