Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

TEMA Z NASLOVNICE | IZBOLJŠAJTE SI ZDRAVJE – 5 KORAKOV, KI JIH LAHKO NAREDITE ŽE DANES

Kako si lahko izboljšate zdravje

Kako si lahko izboljšate zdravje

KDO si želi zboleti? Če nič drugega, bolezen povzroča nevšečnosti in dodatne stroške. Ko ste bolni, se počutite slabo, pa ne samo to. Morda ne morete v službo oziroma šolo, niti služiti denar ali pa skrbeti za svojo družino. Morda celo potrebujete koga, da skrbi za vas, ali pa morate odšteti veliko denarja za zdravila in stroške zdravljenja.

Rek »Bolje je preprečiti kakor zdraviti« je še kako resničen. Res je, da se nekaterim boleznim ne moremo ogniti. Toda veliko lahko naredimo, da bolezen ublažimo ali pa celo preprečimo. Premislite o petih korakih, ki vam lahko že danes pomagajo do boljšega zdravja.

1. POSKRBITE ZA DOBRO HIGIENO

Glede na kliniko Mayo je »ena najboljših obramb pred boleznijo in tem, da bi jo širili,« umivanje rok. Prehlad ali gripo bomo najhitreje dobili, če si bomo z rokami, ki so okužene s klicami, drgnili nos ali pa mencali oči. Najboljša zaščita pred takšnimi okužbami je redno umivanje rok. Dobra higiena lahko tudi prepreči širjenje hujših bolezni, kot sta pljučnica in diareja, zaradi katerih vsako leto umre več kot dva milijona otrok, mlajših od pet let. Celo širjenje smrtonosne ebole se lahko zmanjša s preprosto navado umivanja rok.

Poglejmo si sedaj, kdaj je umivanje rok še posebej pomembno, da bi zaščitili svoje zdravje in zdravje drugih. Roke bi si morali umiti:

  • po uporabi stranišča.

  • po previjanju otroka in takrat, ko mu pomagamo iti na stranišče.

  • pred in po oskrbi rane ali ureznine.

  • preden pridemo v stik z bolnikom in po tem, ko odidemo od njega.

  • pred pripravljanjem, serviranjem in uživanjem hrane.

  • potem ko smo kihali, kašljali ali si brisali nos.

  • potem ko smo se dotikali živali ali njenih iztrebkov.

  • potem ko smo imeli opravka s smetmi.

Nikar ne bodite preveč prepričani, da si roke ustrezno umivate. Raziskave so pokazale, da si velik odstotek ljudi po uporabi javnih stranišč ne umije rok ali pa si jih umije nepravilno. Kako bi si morali umivati roke?

  • Roke si zmočite pod tekočo čisto vodo, nato dodajte milo.

  • Dlani drgnite, dokler se milo ne speni, in ne pozabite očistiti nohtov, palcev in hrbtne strani rok. Roke očistite tudi med prsti.

  • Roke drgnite vsaj še 20 sekund.

  • Sperite jih pod tekočo čisto vodo.

  • Posušite jih s čisto krpo ali papirnato brisačko.

Takšni ukrepi so preprosti, a vendar lahko preprečijo bolezni in rešijo življenje.

2. UPORABLJAJTE VARNE VODNE VIRE

Priskrbeti zadostno količino čiste vode za družino je v nekaterih deželah že kar rutinsko opravilo. Vendar lahko postane dostop do čiste vode problem v kateri koli deželi. Do tega pride še posebej takrat, ko postane glavni vir vode, ki je običajno pitna, onesnažen zaradi poplav, neurja, počene vodovodne cevi ali katerega drugega vzroka. Zaradi vode, ki ne prihaja iz varnega vira ali pa ni pravilno shranjena, se lahko človek okuži s paraziti, tudi s kolero, smrtno nevarno diarejo, tifusom, hepatitisom ali pa dobi kako drugo infekcijo. Pitje oporečne vode je eden od vzrokov, zaradi katerih po ocenah vsako leto za diarejo zboli 1,7 milijarde ljudi.

Veliko lahko naredimo, da bolezen ublažimo ali pa jo celo preprečimo.

Človek najpogosteje zboli za kolero, če uživa hrano ali vodo, onesnaženo s fekalijami okuženih ljudi. Kaj lahko storite, celo takoj po katastrofi, da se zaščitite pred takšno ali drugačno infekcijo, ki jo povzroča onesnažena voda?

  • Poskrbite, da bo vsa vaša pitna voda, tudi voda, ki jo uporabljate pri ščetkanju zob, za led, umivanje hrane, pomivanje posode ali kuhanje, prihajala iz varnega vira, kot je denimo javni vodni vir s prečiščeno vodo ali zaprta ustekleničena voda priznanega podjetja.

  • Če obstaja sum, da je voda iz vodovoda onesnažena, jo pred uporabo prekuhajte ali razkužite z ustreznimi kemičnimi sredstvi.

  • Ko uporabljate kemikalije, denimo klor ali tablete za čiščenje vode, skrbno upoštevajte navodila proizvajalca.

  • Uporabite kvalitetne filtre za vodo, če so le-ti na voljo in si jih lahko privoščite.

  • Če nimate na voljo nobenega sredstva za čiščenje vode, lahko uporabite gospodinjsko belilo. Dve kapljici belila dajte v liter vode, dobro premešajte in vodo pustite stati 30 minut, nato jo lahko uporabite.

  • Razkuženo vodo vedno shranjujte v čistih zaprtih posodah. Tako jo boste zaščitili pred možno ponovno onesnaženostjo.

  • Poskrbite, da bo predmet, s katerim iz posode zajemate shranjeno vodo, denimo zajemalka, vedno čist.

  • Vedno imejte čiste roke, ko se dotikate posode z vodo. S svojimi rokami ali prsti ne segajte v vodo, namenjeno za pitje.

3. PAZITE, KAJ JESTE

Nemogoče je imeti dobro zdravje brez dobre prehrane. Da bi se dobro prehranjevali, pa je potrebno uživati zdravo in uravnovešeno hrano. Morda boste morali premisliti o tem, koliko soli, maščob in sladkorja zaužijete, ter paziti na velikost porcij. Naj bosta del vaše prehrane tudi sadje in zelenjava, poleg tega jejte raznovrstno hrano. Seznam sestavin na embalaži vam bo pomagal izbrati polnozrnata živila, ko boste kupovali kruh, kosmiče, testenine ali riž. Takšna živila so bogatejša s hranili in vlakninami od živil, ki so iz rafiniranih oziroma predelanih žit. Kar se tiče beljakovin, uživajte majhno količino pustega rdečega mesa in perutnine. Če le lahko, jejte ribe nekajkrat na teden. V nekaterih deželah je mogoče dobiti beljakovinsko bogato hrano rastlinskega izvora.

Če uživate preveč sladkorja in trdih maščob, ste v nevarnosti, da si nakopljete prekomerno težo. Da bi zmanjšali nevarnost za to, se ogibajte sladkih pijač in pijte raje vodo. Namesto slaščic uživajte več sadja. Omejite uživanje trdih maščob, ki so denimo v klobasah, mesu, maslu, pecivu, siru in piškotih. Pri kuhanju raje uporabite zdrava olja kakor pa trde maščobe.

Preveč soli oziroma natrija v prehrani lahko dvigne krvni tlak na nezdravo raven. Če imate s tem težave, bodite pozorni na spisek sestavin na embalaži. Tako boste lažje nadzorovali, koliko natrija zaužijete. Hrano raje začinite z zelišči in začimbami kakor s soljo.

Poleg tega, kaj jeste, je pomembno tudi to, koliko pojeste. Kadar torej uživate hrano, ne jejte še kar naprej, ko niste več lačni.

Pri prehranjevanju obstaja tudi nevarnost zastrupitve s hrano. Človek se lahko zastrupi s katero koli hrano, če ta ni ustrezno pripravljena in shranjena. Vsako leto zaradi zastrupitve s hrano zboli vsak šesti Američan. Večina si opomore, in to brez kakšnih trajnih posledic, vendar nekateri zaradi tega umrejo. Kaj lahko naredimo, da bi zmanjšali nevarnost zastrupitve s hrano?

  • Zelenjava raste v zemlji, ki je morda gnojena z gnojem, zato moramo zelenjavo pred uporabo temeljito oprati.

  • Vsakič, ko pripravljate kakšno živilo, si umijte roke pa tudi desko za rezanje, kuhinjske potrebščine, posodo in delovne površine z vročo vodo in detergentom.

  • Hrane nikoli ne odlagajte na krožnik ali površino, kjer so bila prej surova jajca, perutnina, rdeče meso ali ribe, ne da bi to površino prej umili. Tako boste preprečili, da bi prišlo do medsebojne okužbe hrane.

  • Živilo kuhajte ali pecite tako dolgo, da doseže ustrezno temperaturo. Pokvarljivo hrano, ki je ne boste takoj zaužili, nemudoma shranite v hladilnik.

  • Zavrzite pokvarljivo hrano, ki je stala na sobni temperaturi več kot dve uri ali pa eno uro na temperaturi večji od 32 stopinj Celzija.

4. GIBAJTE SE

Ne glede na to, koliko ste stari, se morate redno gibati, če želite ostati v dobri kondiciji. Mnogi danes niso dovolj fizično aktivni. Zakaj je fizična aktivnost pomembna? Pomaga vam lahko, da:

  • dobro spite.

  • ostanete mobilni.

  • ohranjate močne kosti in mišice.

  • ohranjate ali dosežete zdravo težo.

  • zmanjšate tveganje, da bi trpeli za depresijo.

  • zmanjšate nevarnost prezgodnje smrti.

Če ne boste fizično aktivni, boste verjetno:

  • zboleli za boleznimi srca.

  • zboleli za sladkorno boleznijo tipa 2.

  • dobili visok krvni tlak.

  • dobili visok holesterol.

  • doživeli možgansko kap.

Vrsta fizične aktivnosti, ki bi bila za vas primerna, je odvisna od vaše starosti in zdravja. Zato bi bilo modro, da se, preden se odločite za kak nov vadbeni program, posvetujete s svojim zdravnikom. Glede na različna priporočila bi morali otroci in mladostniki zmerni do intenzivni telesni dejavnosti dnevno nameniti vsaj 60 minut. Odrasli pa bi morali vsak teden nameniti 150 minut zmerni oziroma 75 minut intenzivni telesni dejavnosti.

Izberite aktivnost, v kateri boste uživali. Morda se boste odločili za košarko, tenis, nogomet, hitro hojo, kolesarjenje, vrtnarjenje, sekanje drv, plavanje, vožnjo s kajakom, lahkoten tek ali katero drugo aerobno vajo. Kako lahko ugotovite, ali je aktivnost zmerna ali intenzivna? Splošno vodilo bi bilo to, da se med zmerno dejavnostjo spotite, med intenzivno pa se težko pogovarjate.

5. DOVOLJ SE NASPITE

Ljudje se razlikujemo v tem, koliko spanja potrebujemo. Večina novorojenčkov spi od 16 do 18 ur na dan, otroci, ki komaj shodijo, spijo okoli 14 ur, predšolski otroci pa okoli 11 ali 12 ur. Šoloobvezni otroci običajno potrebujejo najmanj 10 ur spanja, mladostniki morda 9 ali 10 ur, odrasli pa od 7 do 8 ur.

Na ustrezen počitek ne bi smeli gledati kot na izbiro. Glede na mnenje strokovnjakov je zadosten spanec pomemben za:

  • rast in razvoj otrok in najstnikov.

  • učenje in pomnjenje novih informacij.

  • ohranjanje pravega ravnovesja hormonov, ki vplivajo na presnovo in težo.

  • zdravje srca in ožilja.

  • preprečevanje bolezni.

Nezadostno spanje je povezano z debelostjo, depresijo, boleznimi srca, sladkorno boleznijo in tragičnimi nesrečami. Vse to pa je seveda dober razlog, da želimo poskrbeti za zadostno količino spanja.

Ali ste ugotovili, da ne spite dovolj? Kaj lahko glede tega naredite?

  • Potrudite se, da greste v posteljo in vstanete vedno ob isti uri.

  • Naj bo vaša spalnica miren, temen in sproščujoč prostor, kjer ni pretoplo niti prehladno.

  • Ko ste v postelji, ne glejte televizije niti ne uporabljajte elektronskih naprav.

  • Naj bo vaša postelja kar najbolj udobna.

  • Pred spanjem ne uživajte težke hrane, kofeina in alkohola.

  • Če imate, potem ko ste upoštevali omenjene nasvete, še vedno problem z nespečnostjo ali drugimi motnjami spanja, denimo da ste čez dan pretirano zaspani ali pa med spanjem hlastate za zrakom, boste morda želeli obiskati usposobljenega zdravnika.