ČLANI duhovščine, ki trdijo, da poznajo odgovor na to vprašanje, pogosto učijo, da je trpljenje Božja kazen. Na primer, nekaj dni po potresu na Haitiju je neki duhovnik v glavnem mestu svojim vernikom rekel, da je ta nesreča sporočilo od Boga. Drugi so manj dogmatični. Neka ameriška izredna profesorica religije je povedala, da mnogi menijo takole: »Zakaj Bog povzroča takšne katastrofe, je skrivnost, o kateri se nam ni treba spraševati. Naša naloga je le, da imamo vero.«

Ali Bog res »povzroča« človeštvu trpljenje? Sveto pismo odločno odgovarja z ne! Trpljenje ni bilo del namena, ki ga je imel Bog Jehova za ljudi. Vendar se je prvi človeški par uprl Božji oblasti ter se odločil, da si bo sam postavljal merila za to, kaj je dobro in kaj slabo. Odvrnil se je od Boga in utrpel posledice. Danes na lastni koži čutimo učinke te slabe odločitve. Toda trpljenje v nobenem pogledu ne prihaja od Boga. Sveto pismo pravi: »Naj med preizkušnjo nihče ne reče: ,Bog me preizkuša.‘ Boga namreč z zlom ni mogoče preizkušati, pa tudi on sam ne preizkuša nikogar.« (Jakob 1:13) Trpljenje lahko prizadene kogar koli – celo tiste, ki jim je Bog naklonjen. Razmislite o naslednjih primerih:

• Prerok Elizej je imel neozdravljivo bolezen. (2. kraljev 13:14)

• Apostol Pavel je napisal, da je bil pogosto lačen, žejen, premalo oblečen, brez doma in da so z njim grdo ravnali. (1. Korinčanom 4:11)

• Kristjan Epafrodit je bil bolan in »potrt«. (Filipljanom 2:25, 26)

Nikjer ne beremo, da je te moške Bog kaznoval za njihove grehe. Toda Sveto pismo ne odkriva le tega, kdo ni odgovoren za trpljenje, temveč usmerja pozornost tudi na tri osnovne dejavnike, ki so pogosto vzrok za trpljenje.

»Kar namreč človek seje, to bo tudi žel.« (Galačanom 6:7) Človek, ki se odloči, da bo kadil, brezglavo vozil ali razsipaval z denarjem, bo zagotovo nosil nekaj odgovornosti za kakršno koli trpljenje, ki mu ga utegne prinesti njegova odločitev.

Prav tako lahko trpimo zaradi sebičnih odločitev koga drugega. Ljudje so res povzročitelji najgnusnejših zlih dejanj – od nacističnih grozodejstev do zlorabljanja otrok. Nekateri z zlorabljanjem svobodne volje sprejemajo odločitve, ki drugim prinašajo trpljenje.

V prvem stoletju n. št. se je v Jeruzalemu podrl visok stolp in pod sabo pokopal 18 ljudi. Jezus je glede teh žrtev dejal: »Ali menite, da so bili ti večji dolžniki od vseh drugih, ki živijo v Jeruzalemu? Povem vam, da nikakor ne.« (Luka 13:4, 5) Vedel je, da teh ljudi ni kaznoval Bog. Poznal je izrek, ki je bil že prej zapisan v Božji Besedi, namreč da vsakogar »doletijo nepredvideni dogodki ob nepričakovanem času«. (Pridigar 9:11) Mnoge tragedije se zgodijo, ker se človek znajde na nepravem kraju ob nepravem času oziroma zaradi človeške napake. Na primer, poročila kažejo, da je veliko več trpljenja, ko se ljudje ne menijo za opozorila in ko stavbe niso zgrajene tako, da bi kljubovale izrednim vremenskim razmeram ali potresom. V takšnih primerih naključni dogodki prizadenejo več ljudi in tako povzročijo več trpljenja.

Sveto pismo pravi: »Ves svet [. . .] leži v oblasti Hudobnega.« (Janez 12:31; 1. Janezovo 5:19) Ta »Hudobni« je Satan Hudič, močno duhovno bitje, ki je opisano kot »vladar oblasti zraka«. Satan podpihuje »duha, ki zdaj deluje v sinovih neposlušnosti«. (Efežanom 2:2) Nekateri zločini, kot sta genocid in zloraba otrok, so tako strašni, da jih mnogi ne morejo pripisati zgolj človeški roki.

Vendar ali to pomeni, da se Bog ne meni za naše trpljenje? Ali lahko oziroma ali bo kako ukrepal?