Recept za resnično srečo

ZA DOBER obrok sta potrebna dober recept in dober kuhar! Nekako tako je tudi s srečo, ki ni plod samo enega dejavnika, ampak skupka veliko reči. K temu spadajo delo, razvedrilo, čas za družino in prijatelje ter duhovne dejavnosti. Zajema pa tudi manj očitne dejavnike, kot so stališča, želje in cilji v življenju.

Na srečo nam ni treba samim sestaviti recepta za resnično srečo. Zakaj ne? Ker nam je naš Stvarnik dal čudovit priročnik – Biblijo – ki je sedaj v celoti ali delno na voljo v 2377 jezikih in narečjih. In svetovno gledano, je v tem ne prekaša nobena druga publikacija!

Impresivna razširjenost te knjige kaže na to, da se Bog zanima za srečo in duhovno dobro vseh ljudi. (Apostolska dela 10:34, 35; 17:26, 27) »Jaz [. . .] te učim, kar ti je v korist,« pravi Bog. Če upoštevamo njegove zapovedi, potem obljublja, da bo naš mir »kakor reka«. (Izaija 48:17, 18)

Ta obljuba prikliče v spomin Jezusove besede, ki smo jih navedli v prejšnjem članku: »Srečni tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb.« (Matej 5:3) Duhovnost, ki jo je Jezus tu imel v mislih, ni nekakšna navidezna pobožnost, ampak vpliva na naše celotno življenje. Odseva pripravljenost, da poslušamo Boga in se mu pustimo poučiti, saj priznavamo, da nas on pozna veliko bolje kakor mi sami sebe. Errol, ki Biblijo preučuje že več kot 50 let, pravi: »Nič me ne prepriča bolj, da je Biblija od Boga, kakor to, da njena načela, takrat ko jih udejanjaš, tudi delujejo!« Razmislite denimo o odličnih biblijskih nasvetih glede prizadevanja za bogastvo in užitke.

 Modri nasveti, kar se tiče denarja

»Četudi ima [. . .] kdo obilo,« je dejal Jezus, »njegovo življenje ne izvira iz tega, kar ima.« (Luka 12:15) Da, koliko ste kot človek v resnici vredni, še posebej v Božjih očeh, nima nikakršne zveze s tem, koliko denarja imate na bančnem računu. Pravzaprav prizadevanje za bogastvo pogosto povzroča skrbi, ki iz življenja izsesajo radost, in kradejo čas pomembnejšim rečem. (Marko 10:25; 1. Timoteju 6:10)

Bolj ko ljudje iščejo zadovoljstvo v gmotnih rečeh, manj ga tam najdejo, pravi profesor psihologije Richard Ryan iz Združenih držav. Biblijski pisec Salomon je takole zapisal: »Kdor ljubi denar, se denarja ne nasiti, in kdor ljubi bogastvo, se dobička ne nasiti.« (Propovednik 5:9, SSP [5:10, AC]) To lahko primerjamo s srbenjem, ki ga povzroči pik komarja – bolj ko praskate, bolj srbi, vse dokler ne nastane odprta ranica.

Biblija nas spodbuja, naj trdo delamo in uživamo v sadovih svojega dela. (Propovednik 3:12, 13) Če tako ravnamo, si povečamo samospoštovanje, ki je še ena nujna sestavina za srečo. Morda imamo tudi možnost uživati v nekaterih prijetnih, dobrodejnih rečeh v življenju. Vendar obstaja razlika med tem, da užijemo nekaj dobrih reči, ki si jih z denarjem lahko privoščimo, in tem, da se v našem življenju vse vrti okoli tega, kako bi obogateli.

Užitki imajo svoje mesto v življenju

Duhovni pogled na življenje nam pomaga, da od rekreacije, zabave in drugih užitkov odnesemo kar največ dobrega. Jezus je užival v prijetnih srečanjih, na katerih so stregli hrano in pijačo. (Luka 5:29; Janez 2:1–10) Toda te reči nikakor niso bile glavni vir njegovega veselja v življenju. V največje veselje so mu bile duhovne reči, med  katere je spadalo tudi to, da je drugim pomagal spoznati Boga in njegov namen za človeštvo. (Janez 4:34)

Kralj Salomon je eksperimentiral z užitki, da bi ugotovil, ali se v njih skriva sreča. »Vrgel se bom v užitke in se imel lepo,« je dejal. Ta bogati kralj se ni boječe podal v užitke. Ne, kar vrgel se je vanje! Toda kako se je počutil za tem? »Tudi to je prazno,« je napisal. (Propovednik 2:1, New English Bible)

Prazni in neizpolnjeni – tako se običajno počutijo tisti, ki se ženejo za užitki. Ko so raziskovalci prizadevanje za užitke primerjali z rečmi, kot so smiselno delo, duhovne dejavnosti in preživljanje časa z družino, so ugotovili, da so sodelujoči v raziskavi takšno prizadevanje pravzaprav označili kot najmanj pomemben dejavnik za splošno srečo.

Bodite radodarni in hvaležni

Srečni ljudje niso usmerjeni sami vase, ampak si prizadevajo biti radodarni in se zanimati za druge. »Dajati osrečuje bolj kakor prejemati,« je dejal Jezus. (Apostolska dela 20:35) Poleg tega, da smo darežljivi v gmotnem smislu, lahko dajemo tudi svoj čas in energijo, ki sta zlasti v družini morda še bolj cenjena. Možje in žene morajo skupaj preživljati čas, da bi njihov zakon ostal trden in srečen. Starši pa morajo veliko časa posvetiti svojim otrokom, tako da se z njimi pogovarjajo, jim izkazujejo naklonjenost in jih učijo. Kadar se družinski člani tako razdajajo, so uspešni in njihov dom postane pristan sreče.

Kaj pa takrat, ko drugi dajejo vam – bodisi svoj čas in energijo bodisi kaj drugega? Ali ‚ste hvaležni‘? (Kološanom 3:15) Če smo takšni, lahko zelo pozitivno vplivamo na naše odnose z drugimi in veliko prispevamo k svojemu veselju. Ali vam ni toplo pri srcu, ko vam je kdo iskreno hvaležen in vam to tudi pove?

Če smo hvaležni, se tudi bolj zavedamo dobrih reči, ki se nam zgodijo. Neka raziskovalka s kalifornijske univerze v mestu Riverside je opravila nadzorovan poskus, pri katerem je ljudi, ki jih je preučevala, spodbudila, naj pišejo »dnevnik hvaležnosti« – dnevnik reči, za katere so hvaležni. Ne preseneča, da so bili po šestih tednih opazno zadovoljnejši s svojim življenjem.

Kaj se iz tega naučimo? Ne glede na to, v kakšnih razmerah ste, naučite se videti dobre stvari v življenju. Pravzaprav vas k temu spodbuja Biblija z besedami: »Vedno se veselite. Za vse se zahvaljujte.« (1. Tesaloničanom 5:16, 18) Da bi tako delali, si seveda moramo zavestno prizadevati, da bi se spomnili  dobrih reči, ki jih doživimo. Zakaj ne bi bil to vaš osebni cilj?

Ljubezen in upanje – bistvena za srečo

Upravičeno se govori, da ljudje od zibelke do groba potrebujemo ljubezen. Brez nje pričnemo pešati. Kaj natančno je ljubezen? Čeprav se danes ta beseda na široko uporablja, jo Biblija lepo opiše: »Ljubezen je potrpežljiva in prijazna.« Pravi tudi: »Ljubezen ni ljubosumna, se ne baha, se ne napihuje, se ne vede nespodobno, ne išče svojih koristi, se ne da razdražiti. Ne zapisuje si hudega. Ne veseli se nepravičnosti, temveč se veseli resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse zdrži.« (1. Korinčanom 13:4–8)

Kako nesebična je prava ljubezen! Ker »ne išče svojih koristi«, daje srečo drugih pred lastno srečo. Na žalost postaja takšna ljubezen vse redkejša. Pravzaprav je Jezus v svoji veliki prerokbi o koncu sedanje stvarnosti rekel, da »se bo ljubezen pri večini ohladila«. (Matej 24:3, 12; 2. Timoteju 3:1–5)

Vendar vedno ne bo tako, saj to žali Stvarnika – samo poosebitev ljubezni! (1. Janezovo 4:8) Bog bo z zemlje kmalu odstranil vse tiste, ki so polni sovraštva oziroma jih vodi pohlep. Pri življenju bo ohranil samo tiste, ki si prizadevajo za prej opisano ljubezen. Tako bosta nad zemljo vladala mir in sreča. Prav gotovo se bo izpolnila naslednja biblijska obljuba: »Še malo namreč, in brezbožnika ne bo več, in ogledoval boš mesto njegovo, a njega ne bode. Krotki pa bodo podedovali deželo in se radovali v obilosti miru.« (Psalm 37:10, 11)

Predstavljajte si, da je vsak vaš dan napolnjen z radostjo! Ali je torej kaj nenavadnega, da v Bibliji piše »Veselite se v upanju«? (Rimljanom 12:12) Ali bi želeli več izvedeti o čudovitem upanju, ki ga Bog ponuja poslušnemu človeštvu? Potem, prosimo, preberite naslednji članek.

[Poudarjeno besedilo na strani 7]

»Dajati osrečuje bolj kakor prejemati.« (Apostolska dela 20:35)

[Okvir/slika na strani 5]

Zgodbe o uspehu – koliko je v njih resnice?

Včasih slišimo nepreverjene pripovedi o posameznikih, ki so odrasli v neurejenih družinah, vendar so premagali navidez nepremagljive ovire in zelo obogateli. »Takšne zgodbe kdaj pa kdaj navajajo kot dokaz, da so se z neugodnimi razmerami spoprijeli, kakor so najbolje znali, in kljub svojemu nesrečnemu otroštvu ali pa prav zaradi njega uspeli,« piše v članku o sreči v San Francisco Chronicle. »Glede na raziskavo je problem te razlage v tem, da navsezadnje morda le niso postali tako uspešni. Postali so le bogati.«

[Okvir/slika na strani 6]

Sreča je dobra za zdravje

Vedrost je dobro zdravilo. »Videti je, da sreča oziroma z njo povezana duševna stanja, kot so upanje, optimizem in zadovoljnost, bodisi zmanjšajo tveganje za bolezni srca in ožilja, pljučno bolezen, diabetes, visok krvni tlak, prehlade in infekcije zgornjih dihalnih poti bodisi jih ublažijo,« piše v poročilu revije Time. Poleg tega je nizozemska raziskava, ki so jo opravili med starejšimi pacienti, odkrila, da sta v obdobju devetih let vedrost in pozitivnost zmanjšali nevarnost smrti za osupljivih 50 odstotkov!

Kako duševno stanje vpliva na telo, je še vedno nepojasnjeno. Raziskave pa so pokazale, da imajo pozitivni, optimistični ljudje nižjo raven stresnega hormona kortizola, za katerega je znano, da zavira delovanje imunskega sistema.

[Slika na straneh 4, 5]

Prav kakor lahko po dobrem receptu pripravimo slastno jed, lahko tudi z udejanjanjem Božjih smernic okusimo srečo