Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pritisk vrstnikov – ali ima res tolikšno moč?

Pritisk vrstnikov – ali ima res tolikšno moč?

Mladi vprašujejo:

Pritisk vrstnikov – ali ima res tolikšno moč?

»Mislim, da nisem pod pritiskom vrstnikov.« (Pamela, osnovnošolka)

»Mislim, da pritisk vrstnikov name nima več tako močnega učinka. Pritisk, ki ga čutim, največkrat izvira od znotraj.« (Robbie, mladenič)

ALI si se kdaj zalotil pri takšnem razmišljanju? Res je, da verjetno veš, da Biblija pravi: »Slaba družba pokvari dobre nravi.« (1. Korinčanom 15:33SSP) Ampak morda se sprašuješ: ‚Ali se pritisku vrstnikov pripisuje prevelik vpliv – mogoče pa nima tolikšne moči, kot pravijo moji starši in drugi starejši?‘

Če se kdaj pa kdaj bojuješ s takšnimi dvomi, nisi prvi mlad človek, ki si zastavlja ta vprašanja. Vendar bi te radi spodbudili, da premisliš o eni možnosti. Ali je mogoče, da ima pritisk vrstnikov večji vpliv, kot si misliš? Mnogi mladi so bili presenečeni nad tem, kakšno moč ima pritisk vrstnikov. Angie na primer priznava, da zato, da bi pripadala družbi, verjetno stori več, kot pa bi si sama želela. Opaža: »Včasih je pritisk družbe tako močan, da sploh ne veš, da gre za pritisk vrstnikov. Pričneš misliti, da gre za tvoj lastni notranji pritisk.«

Robbie, ki smo ga prej citirali, podobno pravi, da pri njem največji pritisk izvira od znotraj. Vendar priznava, da je težko živeti v bližini velikega mesta. Zakaj? Zaradi pritiska vrstnikov, ki ga ustvarja pridobitniško okolje. Pravi: »Bogastvo je tukaj tako zelo pomembno.« Očitno je pritisk vrstnikov sila, ki jo je treba upoštevati. Zakaj potem tako veliko mladih misli, da pritisk vrstnikov nanje ne vpliva?

Varljiv, a močan

Pritisk vrstnikov je lahko varljiv – pravzaprav ga morda sploh ne opazimo. Naj ponazorimo: Ko smo ob morju, na nas pritiska velikanska količina zraka nad nami, in to s konstantnim tlakom en kilogram na kvadratni centimeter. * Morda živiš pod takšnim pritiskom vsak dan, ampak to komaj opaziš. Zakaj? Ker si nanj navajen.

Resda atmosferski tlak ni nujno škodljiv. Toda ko ljudje komaj opazno pritiskajo na nas, s tem morda postopno povzročijo, da se spremenimo. Apostol Pavel je razumel, kakšno moč ima pritisk vrstnikov. Kristjane v Rimu je posvaril: »Ne dopustite, da vas svet okoli vas stisne v svoj kalup.« (Rimljanom 12:2, The New Testament in Modern English) Kako bi se pa kaj takega lahko zgodilo?

Kako deluje pritisk vrstnikov

Ali ti je všeč, da te drugi odobravajo in sprejemajo? Večina izmed nas bi priznala, da to drži. Vendar pa je naša naravna želja po takšnem odobravanju lahko dvorezen meč. Kako daleč bi šli, da bi dobili priznanje, po katerem hrepenimo? Tudi če smo prepričani, da tega ne bi storili, kako pa je s tistimi okoli nas? Ali se vsaj poskušajo upreti pritisku vrstnikov ali pa dopuščajo, da jih ta oblikuje?

Danes na primer veliko ljudi gleda na biblijska merila o morali kot na zastarela oziroma nestvarna za naš sodobni svet. Mnogi menijo, da častiti Boga tako, kot to on želi po svoji Besedi, ni tako pomembno. (Janez 4:24) Zakaj menijo tako? Odgovor je vsaj deloma lahko – pritisk vrstnikov. V Listu Efežanom 2:2 Pavel opisuje stvarnost tega sveta tako, kot da ima ‚duha‘ oziroma prevladujoče stališče. Ta duh pritiska na ljudi, da se prilagajajo razmišljanju sveta, ki ne pozna Jehova. Kako bi lahko to vplivalo na nas?

Pri naših vsakodnevnih dejavnostih, kot so šola, preučevanje, družinske obveznosti in delo, se običajno ne moremo ogniti druženju z ljudmi, ki z nami ne delijo vseh naših krščanskih vrednot. V šoli recimo je morda veliko takih, ki hočejo biti priljubljeni za vsako ceno, se zapletajo v nemoralne spolne odnose ali celo zlorabljajo drogo in alkohol. Kaj se bo zgodilo, če si izbiramo tesne prijatelje med tistimi, ki se tako vedejo ali pa takšno vedenje sprejemajo kot normalno, celo hvalevredno? Verjetno bomo pričeli – sprva morda počasi – prevzemati podobna stališča. Svetni ‚duh‘ oziroma ‚zrak‘ bo na nas pritiskal, kot da bi nas stiskal v kalup sveta.

Zanimivo je, da so sodobni družboslovci naredili preizkuse, ki potrjujejo ta biblijska načela. Upoštevajte znameniti Aschev preizkus. Posameznika povabijo, naj se pridruži skupini ljudi, ki sedijo skupaj. Doktor Asch najprej pokaže velik karton z navpično črto, nato pokaže drug karton s tremi navpičnimi črtami, ki se med sabo opazno razlikujejo po dolžini. Nato vpraša posameznike iz skupine, naj povedo svoje mnenje o tem, katera od treh črt se zdi enaka prvi. Odgovor je preprost. Prvih nekajkrat se vsi strinjajo. Toda pri tretjem preizkusu se nekaj spremeni.

Kakor prej je preprosto ugotoviti, katere črte so enake velikosti. Toda brez vednosti posameznika, ki se ga testira, so drugi člani skupine plačani za to, da svoje odgovore zaigrajo, kar je del preizkusa. Vsi se strinjajo z istim napačnim odgovorom. Kaj se zgodi? Le 25 odstotkov testiranih posameznikov odločno vztraja pri tem, kar vedo, da je res. Vsi drugi se s skupino strinjajo vsaj enkrat – čeprav zaradi tega zanikajo to, kar jim govorijo njihove lastne oči!

Jasno je, da ljudje hočejo ustrezati tistim okoli sebe – in to tako zelo, da bo večina celo zanikala to, kar vedo, da drži. Veliko mladih je na lastni koži občutilo, kako deluje ta pritisk. Šestnajstletni Daniel priznava: »Pritisk vrstnikov lahko vpliva nate tako, da se spremeniš. In ko je okoli tebe več ljudi, se pritisk povečuje. Morda pričneš celo razmišljati, da je to, kar delajo, prav.«

Angie, ki smo jo prej citirali, pripoveduje o tipičnem primeru takšnega pritiska v šoli: »Ko sem bila v osnovni šoli, je bilo zelo pomembno, kakšna oblačila si nosil. Morala so imeti znamko. V resnici nisi hotel zapraviti 12.000 tolarjev za srajco – le kdo bi sploh hotel narediti kaj takega?« Kot pravi Angie, je pritisk morda težko zaznati, medtem ko deluje nate. Toda ali lahko pritisk vrstnikov vpliva na nas tudi pri resnejših rečeh?

Zakaj je pritisk vrstnikov lahko nevaren

Predstavljaj si, da si na morju. Medtem ko zavzeto plavaš in jezdiš na valovih, so morda skrivoma na delu druge mogočne sile. Valovi te sicer potiskajo proti obali, toda nate morda deluje tudi podvodni tok. Počasi te odnaša stran od obale. Ko navsezadnje pogledaš proti obali, ne vidiš več svoje družine ali prijateljev. Sploh nisi opazil, kako daleč stran te je tok odnesel! Podobno so naše misli in občutja, medtem ko opravljamo svoja vsakodnevna opravila, neprestano pod vplivom. Ti vplivi nas lahko, še preden se zavemo, odnesejo daleč stran od meril, za katera smo vedno mislili, da se jih bomo odločno držali.

Apostol Peter je bil na primer pogumen mož. Neustrašno je zavihtel meč, ko se mu je na večer Jezusove aretacije, postavila po robu sovražna množica. (Marko 14:43–47; Janez 18:10) Kljub temu ga je leta kasneje pritisk vrstnikov navedel k temu, da je bil očitno pristranski. Ogibal se je nejudovskih kristjanov – čeprav je pred tem od Kristusa dobil videnje, v katerem mu je bilo naročeno, naj nima Nejudov za nečiste. (Dejanja 10:10–15, 28, 29) Petru se je bilo morda težje spoprijeti z zaničevanjem drugih ljudi kot pa stati pred konico meča! (Galatom 2:11, 12) Pritisk vrstnikov je prav zares lahko nevaren.

Nujno je priznati moč, ki jo ima pritisk vrstnikov

Iz Petrovega zgleda se lahko naučimo nekaj življenjsko pomembnega. Biti močan v nekaterih rečeh, ne pomeni biti močan v vsem. Peter je imel šibke točke, kakor jih imamo mi vsi. Ne glede na to, kdo smo, se moramo zavedati svojih ranljivih mest. Lahko se iskreno vprašamo: ‚Kje sem ranljiv? Ali hrepenim po razkošnem življenjskem slogu? Ali je v mojem srcu pričela domovati osebna domišljavost? Kako daleč bi šel, da si pridobim občudovanje, položaj in priljubljenost?‘

No, morda ne bi nikoli namenoma silili v nevarnosti s tem, da bi si izbrali družbo nemoralnih uživalcev drog ali tistih, ki so spolno promiskuitetni. Kaj pa bolj prikrite šibkosti? Če se odločimo tesno družiti s tistimi, ki bodo na nas vplivali na področju, kjer smo šibki, potem se postavljamo v položaj, ko lahko z nami manipulira pritisk vrstnikov – mogoče v našo trajno škodo.

Vendar pa je dobra novica ta, da ni slab že kar vsakršen pritisk vrstnikov. Ali se lahko spoprimemo s pritiskom vrstnikov – ga celo obrnemo sebi v prid? In kako se lahko upremo negativnemu pritisku vrstnikov? O teh vprašanjih bo razpravljal članek v prihodnji rubriki »Mladi vprašujejo«.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 9 Preprost preizkus pokaže, da je zračni tlak nekaj, kar zares obstaja. Če prazno plastenko vzameš s sabo, ko greš v gore, in jo, ko prideš na vrh, napolniš z zrakom in dobro zapreš, kaj se bo z njo zgodilo, ko se spustiš v dolino? Plastenko bo potegnilo skupaj. Zračni tlak zunaj plastenke je veliko višji od tlaka redkejšega zraka znotraj nje.

[Slika na straneh 12, 13]

V pridobitniškem okolju je pritisk vrstnikov lahko hud