Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pogled v svet

Pogled v svet

 Pogled v svet

Vse več psovanja

Vse več Severnoameričanov skrbi, da »izgubljajo bitko za ohranjevanje vljudnosti«, piše v članku The Toronto Star. To se še posebej vidi »v vse večji sprejemljivosti preklinjanja«. Kot je dejal P. M. Forni, vodja Projekta vljudnosti na univerzi Johns Hopkins, je psovanje sedaj tako običajno, da mnogi mladi sploh ne mislijo, da je to napačno, za večino odraslih pa je videti, da psovanja sploh ne opazijo oziroma jim za to celo ni mar. Časopis poroča, da po besedah profesorja Timothyja Jayja »otroci psujejo že v prvem letu starosti, ko razvijejo sposobnost privzemanja besed, ki jih slišijo od staršev ali po televiziji«. Statistika neke raziskave odkriva, da »psovke zavzemajo 10 odstotkov besednjaka odraslih, ko so ti na delovnem mestu, in 13 odstotkov med njihovim prostim časom«. Še ena statistika, ki je bila navedena v tej reviji, odkriva, da se je v Združenih državah »psovanje na televiziji od leta 1989 do 1999 povečalo za več kot 500 odstotkov«.

 Kako speči hudourniki ohranjajo svojo smer

Ptičem hudournikom, poleg tega da med letenjem spijo, uspe ostati tudi na svojem področju, ne da bi jih veter odnesel drugam. Ornitologa Johan Bäckman in Thomas Alerstam z Lundske univerze na Švedskem sta, da bi ugotovila, kako jim to uspe, z radarjem sledila njihovim nočnim premikanjem. Kot poroča nemška znanstvena revija Bild der Wissenschaft, sta raziskovalca opazila določen vzorec letenja, zaradi katerega hudourniki ohranjajo svojo smer. Te ptice se dvignejo zelo visoko, vse do 3000 metrov, nato diagonalno letijo proti vetru in redno vsakih nekaj minut spremenijo smer. Ta ritmični vzorec jim pomaga, da se po svojem področju premikajo sem in tja. Opazili pa so tudi, da se hudourniki med spanjem pri manjši hitrosti vetra gibajo v krogu.

»Bolezen, ki se ji lahko ognemo«

»Osteoporoza je bolezen, ki se ji lahko ognemo,« piše v avstralskem The Sun-Herald. »Po večini se jo lahko prepreči. Kljub temu pa bodo po napovedih do leta 2020 tretjino bolnišničnih postelj zasedle ženske z zlomljenimi kostmi.« Poročilo organizacije Osteoporoza Avstralija kaže, da ta bolezen, zaradi katere so kosti porozne in lomljive, »prizadene več ljudi kot holesterol, alergije ali običajen prehlad. Njeno zdravljenje stane več kot zdravljenje sladkorne bolezni ali astme. In odstotek smrtnih primerov pri ženskah zaradi zlomljenih kolkov je večji kot pri vseh ženskih rakastih obolenjih skupaj.« Kot je dejal profesor Philip Sambrook, bo v Avstraliji zaradi osteoporoze približno polovica žensk in tretjina moških v svojem življenju utrpela zlom. »Najboljša obramba,« piše v časopisu, »je ta, da si v prvih treh desetletjih življenja z gibanjem in zadostnim uživanjem kalcija pridobimo najvišjo možno gostoto kosti.« Tveganje osteoporoznega obolenja se lahko znatno omeji z ogibanjem kajenja in prekomernega uživanja alkohola ali kave. Med koristne navade pa spada tudi redno gibanje in uživanje hrane, ki je bogata s kalcijem in vitaminom D.

»Svetnica«, ki razvezuje vozle

»V preteklih letih so bili priljubljeni svetniki, kot so Juda Tadej, zaščitnik neuspelih reči; svetnica Rita, odrešiteljica obupanih; svetnica Hedvika, zaščitnica dolžnikov; in svetnik Ekspeditus, zavetnik nujnih primerov,« piše v časopisu Veja. Sedaj je »svetnica«, ki je med brazilskimi katoličani nedavno dosegla priljubljenost, »Naša gospa, ki razvezuje vozle«. Ta neobičajni naziv je dobila po sliki, ki visi v nemški kapeli v Augsburgu, na njej pa je upodobljena devica Marija, ki razpleta vozle na traku. »Našo gospo, ki razvezuje vozle,« propagirajo osebnosti javnih občil, zato si je pridobila privržence, ki želijo njeno pomoč pri reševanju svojih zapletenih zdravstvenih, zakonskih in finančnih težav. Obenem pa povzroča živahno trgovino z medaljoni, rožnimi venci, podobami in nalepkami za avtomobile. »Manija ‚razvezovalke‘ ni nič slabega, a ne bo dolgo trajala,« napoveduje Darci Nicioli, upravnik največje katoliške kapele v Braziliji.

Evangelij v vesolju

Časopis Berliner Morgenpost poroča, da so medtem, ko znanstveniki še vedno razpravljajo o možnosti obstoja življenja v vesolju, duhovniki v vatikanskem observatoriju prišli do sklepa, da »zemljani niso edina bitja v vesolju, ki jih je ustvaril Bog. Ustvaril je tudi zunajzemeljska bitja.« Kot je pojasnil George Coyne, direktor observatorija, »je vesolje enostavno preveliko, da bi v njem bili sami«. Da bi ta zunajzemeljska bitja dosegli z evangelijem, so iz nekaj samostanov v vesolje poslali Novo zavezo, ki je v obliki kodiranega sporočila. Vatikan bi sedaj želel izvedeti, piše v časopisu, »ali se je Jezus Kristus razodel tudi na drugih planetih«. Pa tudi to, dodaja Coyne, »ali je Jezus Kristus odrešil tudi prebivalce« teh planetov.

Znova bliže »sodnemu dnevu«

Direktorji The Bulletin of the Atomic Scientists so kazalca slavne ure sodnega dneva potisnili »dve minuti naprej, na sedem minut do dvanajstih«, poroča pariški dnevnik International Herald Tribune. To spremembo je povzročila »zaskrbljenost zaradi počasnega napredka glede razorožitve, varnosti obstoječih jedrskih zalog in terorizma«. Uro, ki je simbol tega, kako blizu jedrskega uničenja je svet, so od njene slovesne postavitve leta 1947 ponovno nastavili 17-krat. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991, so kazalca prestavili na 17 minut do dvanajstih, a so ju z leti počasi prestavljali bliže dvanajsti. Uro so nazadnje naravnali leta 1998, in sicer s 14 na 9 minut do dvanajstih. Od takrat so demontirali le 3000 jedrskih konic, kar pomeni, da jih je v rokah jedrskih sil še več kot 31.000.

Švica se odloča za pridružitev Združenim narodom

»Nevtralna Švica se je na volitvah po vsej deželi z majhno razliko [. . .] odločila, da bo pustila za sabo desetletja izolacionizma in postala članica Združenih narodov,« poroča The New York Times. Švica mora predložiti uradno prošnjo Generalni skupščini Združenih narodov, da jo ta lahko postavi za 190. članico svoje organizacije. Ko so Švicarji nazadnje leta 1986 volili glede članstva, so ta predlog popolnoma zavrnili, »ker jih je bilo strah, da bo ogrožena narodova tradicionalna nevtralnost«. Kaj je povzročilo to spremembo? »Čeprav je evropski sedež Združenih narodov v Ženevi v Švici in ta dežela sodeluje v številnih njihovih uradih, je vlado zaskrbelo, da jo bo njeno vztrajno nasprotovanje temu, da postane članica, politično in gospodarsko oslabilo ter izničilo njen trud pri umirjanju sporov v daljnih deželah,« piše v Timesu. Švica je najverjetneje tudi uvidela potrebo po izboljšanju svojega ugleda zaradi nedavnih odkritij, da so švicarske banke imele skrivne bančne račune žrtev holokavsta in da je Švica na svojih mejah zavrnila mnogo beguncev, ki so poskusili pobegniti iz nacistične Nemčije.

Smrtonosni steroidi

Na Poljskem naj bi po ocenah »okoli 60 odstotkov tistih, ki se ukvarjajo z bodibildingom, uživalo steroide«, poroča poljski tednik Wprost. Najstniki med 17. in 18. letom starosti jih pričnejo uživati že na začetku leta, »tako da lahko že junija ponosno razkazujejo svoje mišice na zunanjih bazenih«. Čeprav je steroide »mogoče dobiti v skoraj vsaki telovadnici za bodibilding«, so nevarni za telo. »Steroidi ne poškodujejo le jeter, ampak tudi mišice,« pravi profesor Janusz Nauman z Zdravstvene fakultete v Varšavi. Med druge stranske učinke spadajo težave s kožo in lasmi, hiperaktivnost, agresivno vedenje in neprijetne čustvene motnje. Nekateri stranski učinki uživanja steroidov se pojavijo šele po preteku več let. Pri »športnikih iz [nekdanje] Vzhodne Nemčije, ki so v 1950-ih letih na veliko uživali steroide, so posledice na zdravju opazili v 1970-ih in 1980-ih letih«, pravi Nauman. V Wprostu še piše, da uživanje steroidov »poveča možnost uživanja heroina in drugih drog«.