Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Matlafatšanang

Matlafatšanang

Matlafatšanang

“Bona ba ba fetogile thušo e matlafatšago go nna.”—BA-KOLOSE 4:11, NW.

1, 2. Go sa šetšwe dikotsi, ke ka baka la’ng bagwera ba Paulo ba be ba nyaka sebete e le gore ba mo etele kgolegong?

GO KA ba kotsi go ba mogwera wa motho yo a tlaišegago kgolegong—gaešita le ge mogwera wa gago a golegilwe ka go hloka toka. Bahlankedi ba kgolego ba ka go belaela, ba šetša mogato o mongwe le o mongwe wa gago bakeng sa go kgonthišetša gore ga o dire bosenyi. Ka go rialo, go nyakega sebete gore o tšwele pele o boledišana ka mehla le mogwera wa gago le go mo etela kgolegong.

2 Lega go le bjalo, se ke seo ba bangwe ba bagwera ba moapostola Paulo ba ilego ba se dira nywaga e ka bago 1 900 e fetilego. Ga se ba ka ba dika-dika go etela Paulo ge a be a le kgolegong bakeng sa go mo nea khomotšo le kgothatšo tšeo a bego a di nyaka gotee le go mo matlafatša moyeng. Bagwera ba bao ba botegago ka go se kwanantšhe e be e le bomang? Le gona re ka ithuta’ng go tšwa go sebete sa bona, go botega ka go se kwanantšhe gotee le bogwera bja bona?—Diema 17:17.

“Thušo e Matlafatšago”

3, 4. (a) Bagwera ba Paulo ba bahlano ke bomang gomme ba ile ba fetoga’ng go yena? (b) “Thušo e matlafatšago” ke’ng?

3 Anke re boeleng morago go mo e ka bago ngwageng wa 60 C.E. Moapostola Paulo o kgolegong kua Roma ka tatofatšo ya maaka ya go lwantšha mmušo. (Ditiro 24:5; 25:11, 12) Paulo o hlaola Bakriste ba bahlano bao ba ilego ba mo thekga: Tigiko, moemedi wa gagwe go tšwa seleteng sa Asia e bile e le ‘molata-gotee le yena Moreneng’; Onesimo, ‘ngwanabo-mmotegi le moratiwa’ go tšwa Kolose; Aristareko, mo-Matsedonia yo a dulago Thesalonika gomme yoo ka nako e nngwe e bilego ‘motlengwa-gotee’ le Paulo; Mareka, motswala wa mosepedi-gotee le Paulo e lego Baranaba le mongwadi wa Ebangedi yeo e nago le leina la gagwe; le Justo, e lego yo mongwe wa bašomi-gotee le moapostola yo “mmušong wa Modimo.” Paulo o bolela ka ba bahlano ba gore: “Bona ba ba fetogile thušo e matlafatšago go nna.” (NW)—Ba-Kolose 4:7-11.

4 Paulo o ile a bolela mantšu a matla mabapi le thušo yeo bagwera ba gagwe ba botegago ba ilego ba mo nea yona. O ile a diriša lentšu la Segerika (pa·re·go·riʹa) leo le fetoletšwego e le “thušo e matlafatšago,” leo ka Beibeleng le hwetšwago feela mo temaneng ye. Lentšu le le na le ditlhaloso tše dintši gomme le be le dirišwa ka mo go kgethegilego ditabeng tša tša kalafo. * Le ka fetolelwa e le ‘thekgo, go okobatša, khomotšo goba kimologo.’ Paulo o be a nyaka mohuta o bjalo wa go matlafatšwa, gomme banna bao ba bahlano ba ile ba mo nea wona.

Lebaka Leo Paulo a Bego a Nyaka “Thušo e Matlafatšago”

5. Go sa šetšwe go ba ga gagwe moapostola, ke’ng seo Paulo a bego a se nyaka, gomme ke’ng seo ka moka re se nyakago ka dinako tše dingwe?

5 E ka ba mo go makatšago go ba bangwe go nagana gore Paulo yo e bego e le moapostola, o be a nyaka go matlafatšwa. Lega go le bjalo, o be a go nyaka. Ke therešo gore Paulo o be a e-na le tumelo e tiilego, gomme o be a phologile go gobošwa mo gogolo mmeleng, “ka xo ôtlwa xa-ntši,” “ka xo ba wa xo bolawa xa-ntši” gotee le mahloko a mangwe. (2 Ba-Korinthe 11:23-27) Lega go le bjalo, e be e le motho, gomme batho ka moka ka dinako tše dingwe ba nyaka go hwetša khomotšo le gore tumelo ya bona e tiišwe ka thušo ya ba bangwe. Se e be e le sa therešo gaešita le ka Jesu. Bošegong bja gagwe bja mafelelo, morongwa o ile a tšwelela go yena kua Getsemane gomme “a mo nea matla.”—Luka 22:43.

6, 7. (a) Kua Roma, ke bomang bao ba ilego ba nyamiša Paulo, gomme ke bomang bao ba ilego ba mo kgothatša? (b) Ke thušo ya mohuta ofe yeo bana babo Paulo ba Bakriste ba ilego ba mo nea yona kua Roma, ka go rialo ba itlhatsela e le “thušo e matlafatšago”?

6 Paulo le yena o be a nyaka go matlafatšwa. Ge a be a goroga e le mogolegwa kua Roma, ga se a ka a amogelwa ka borutho ke batho ba morafe wa gabo. Bontši bja ba-Juda ba bo be bo sa amogele molaetša wa Mmušo. Ka morago ga ge banna ba bagolo ba ba-Juda ba etetše Paulo kgolegong ya gagwe, pego yeo e lego go Ditiro e re: “Ba bangwê ba bôná ba dumêla tše a di boletšexo; ba bangwê ba se dumêle. Xe ba šetše ba tšere kxang seng sa bôná, ba tloxa.” (Ditiro 28:17, 24, 25) Go se tšeele ga bona godimo botho bja Jehofa bjo bo sa swanelago go swanetše go ba go ile gwa kweša Paulo bohloko gakaakang! Maikwelo a gagwe a matla tabeng ye a ile a bonagala lengwalong leo a ilego a le ngwalela phuthego ya Roma nywageng e sego kae pejana leo le rego: “Mo pelong ya-ka ke na le bohloko byo boxolo le nyamô ye e sa okobalexo. Ke re: Xe nka be ke kxôna xo phološa ba xešo [ba-Juda], ba e lexo metswalô ya xešo ka nama.” (Ba-Roma 9:2, 3) Go sa dutše go le bjalo, o ile a hwetša bagwera ba kgonthe kua Roma, bao ba botegago ka go se kwanantšhe bao sebete le lerato la bona di ilego tša okobatša pelo ya gagwe. E be e le bana babo ba kgonthe ba moya.

7 Bana babo bao ba bahlano ba ile ba itlhatsela bjang e le thušo e matlafatšago? Ga se ba ka ba dumelela gore ditlamo tša Paulo tša kgolegong di ba dire gore ba mo pheme. Go e na le moo, ka phišego le ka lerato ba ile ba direla Paulo ditirelo tša motho ka noši, ba dira mediro yeo a bego a sa kgone go itirela yona ka baka la go golegwa ga gagwe. Ka mohlala, ba ile ba šoma e le batseta gomme ba iša mangwalo a Paulo le ditaelo tša gagwe tšeo a bego a di bolela ka molomo go diphuthego tše di fapa-fapanego; ba ile ba tliša dipego tše di kgothatšago go Paulo mabapi le katlego ya bana babo kua Roma le mafelong a mangwe. Ka ntle le pelaelo ba ile ba mo hweletša dilo tše di nyakegago, tše bjalo ka diaparo tša marega, mangwalo a go phuthwa le ditlabakelo tša go ngwala. (Ba-Efeso 6:21, 22; 2 Timotheo 4:11-13) Ditiro tše bjalo ka moka tša go thuša di ile tša matlafatša le go kgothatša moapostola yo a bego a golegilwe e le gore le yena a ka ba “thušo e matlafatšago” go ba bangwe, go akaretša diphuthego ka moka.—Ba-Roma 1:11, 12.

Kamoo o ka Bago “Thušo e Matlafatšago” ka Gona

8. Re ka ithuta thuto efe go dumeleng ga Paulo ka boikokobetšo go nyaka ga gagwe “thušo e matlafatšago”?

8 Re ka ithuta’ng pegong ye ya Paulo le bašomi-gotee le yena ba bahlano? Anke re lebeleleng thuto e tee ka mo go kgethegilego: Go nyakega sebete le boikgafo e le gore o thuše ba bangwe mathateng a bona. Go oketša moo, go nyakega boikokobetšo go dumela gore re ka nyaka thušo ka dinako tše dingwe ge re le mathateng a motho ka noši. Paulo ga se a dumela feela gore o be a nyaka thušo eupša o ile a amogela thušo yeo ka botho gomme a reta bao ba ilego ba e nea. Ga se a ka a lebelela go amogela thušo go tšwa go ba bangwe e le leswao la bofokodi goba go nyenyefatšwa, le rena ga se ra swanela go dira bjalo. Go bolela ga rena gore le ka mohla ga re nyake thušo e matlafatšago go tla bontšha gore re na le matla a phagametšego a batho. Gopola, mohlala wa Jesu o bontšha gore gaešita le motho yo a phethagetšego ka dinako tše dingwe o swanetše go nyaka thušo.—Ba-Hebere 5:7.

9, 10. Go ka ba le mafelelo afe a mabotse ge motho a dumela gore o nyaka thušo, gomme ke tutuetšo efe yeo se se ka bago le yona go ba bangwe ka lapeng le ka phuthegong?

9 Mafelelo a mabotse a ka tšwelela ge bao ba lego maemong a boikarabelo ba dumela gore ba na le mafokodi le gore ba ithekga ka ba bangwe. (Jakobo 3:2) Go dumela mo go bjalo go matlafatša tlamo ya magareng ga bao ba nago le matla a bolaodi le bao ba ikokobeletšago bolaodi bjoo, ba godiša poledišano e borutho le ya bolokologi. Boikokobetšo bja bao ba ikemišeditšego go amogela thušo ke thuto e šomago bakeng sa ba bangwe bao ba lego boemong bjo bo swanago. Bo bontšha gore bao ba eteletšego pele ke batho le gona ba a batamelega.—Mmoledi 7:20.

10 Ka mohlala, bana ba ka hwetša go le bonolo go amogela thušo ya batswadi ba bona ge e ba ba tseba gore batswadi ba bona le bona ba kile ba lebeletšana le ditlhohlo tše di swanago ge e be e le bana. (Ba-Kolose 3:21) Poledišano e botse e ka bulega magareng ga motswadi le ngwana. Ditharollo tše di tšwago ka mangwalong di ka abelanwa ka mo go atlegago kudu gomme di ka amogelwa kapejana kudu. (Ba-Efeso 6:4) Ka mo go swanago, ditho tša phuthego di tla ba tše di loketšego gakaone go amogela thušo go tšwa go bagolo ge di lemoga gore bagolo le bona ba lebeletšane le mathata, dipoifo le dikgakanego. (Ba-Roma 12:3; 1 Petro 5:3) Le gona mo, go ka latela poledišano e botse, go ka abelanwa keletšo ya Mangwalo gomme mafelelo ya ba go matlafatšwa ga tumelo. Gopola gore gona bjale bana babo rena le dikgaetšedi ba nyaka go matlafatšwa go feta le ge e le neng pele.—2 Timotheo 3:1.

11. Ke ka baka la’ng ba bantši gakaakaa lehono ba nyaka “thušo e matlafatšago”?

11 Go sa šetšwe gore re dula kae, re bomang goba gore re na le nywaga e mekae, ka moka ga rena re tla lebeletšana le dikgateletšo bophelong ka dinako tše dingwe. Se ke karolo ya lefase la lehono. (Kutollo 12:12) Maemo a bjalo ao a kwešago bohloko mmeleng goba maikwelong a leka boemo bja tumelo ya rena. Maemo ao a lekago a ka tšwelela mošomong, sekolong, ka lapeng goba ka phuthegong. Bolwetši bjo bošoro goba bohloko bjo bo tseneletšego bja nakong e fetilego e ka ba sebaki sa kgateletšego. Ge e ba molekane wa lenyalo, mogolo goba mogwera a go nea kgothatšo ka mantšu ao a bontšhago go naganela le ditiro tša go thuša—seo e ka ba se se homotšago gakaakang! Ruri se bjalo ka setlolo karolong ya letlalo leo le hlohlonago! Ka baka leo, ge o lemoga gore yo mongwe wa bana beno o boemong bjo bo bjalo, e ba thušo ya gagwe e matlafatšago. Goba ge e ba bothata bjo bo go tshwenyago kudu bo go imela, kgopela bao ba nago le ditshwanelego tša moya gore ba go thuše.—Jakobo 5:14, 15.

Kamoo Phuthego e ka Thušago ka Gona

12. Ke’ng seo yo mongwe le yo mongwe a ka se dirago ka phuthegong bakeng sa go matlafatša bana babo?

12 Ka moka ka phuthegong, go akaretša le ba banyenyane, ba ka dira selo se itšego bakeng sa go matlafatša ba bangwe. Ka mohlala, go ba gona ga gago ka mehla dibokeng le tirelong ya tšhemo go kgatha tema e kgolo go matlafatšeng tumelo ya ba bangwe. (Ba-Hebere 10:24, 25) Go ba gona ga gago ka mehla tirelong e kgethwa ke bohlatse bja go botegela ga gago Jehofa ka go se kwanantšhe gomme go bontšha gore o dula o phafogile moyeng go sa šetšwe mathata ao o ka bago o lebeletšane le ona. (Ba-Efeso 6:18) Go ba gona moo ga gago ka mehla go ka ba le mafelelo a matlafatšago go ba bangwe.—Jakobo 2:18.

13. Ke ka baka la’ng ba bangwe ba ka tapa, gomme go ka dirwa’ng bakeng sa go ba thuša?

13 Ka dinako tše dingwe, dikgateletšo tša bophelo goba mathata a mangwe a ka dira gore ba bangwe ba goge maoto goba ba se sa ba mafolofolo tirelong ya tšhemo. (Mareka 4:18, 19) Re ka no se bone bao ba tapilego dibokeng tša phuthego. Lega go le bjalo, ka ntle le pelaelo ba sa dutše ba e-na le lerato la go rata Modimo ka dipelong tša bona. Go ka dirwa’ng bakeng sa go matlafatša tumelo ya bona? Bagolo ba ka nea thušo e botho ka go ba etela. (Ditiro 20:35) Ditho tše dingwe tša phuthego di ka kgopelwa gore le tšona di thuše. Diketelo tše bjalo tše lerato di ka ba bjalo ka sehlare se se nyakegago bakeng sa go tsošološa bao ba fokolago tumelong.

14, 15. Paulo o nea keletšo efe mabapi le go matlafatša ba bangwe? Nea mohlala wa phuthego e nngwe yeo e ilego ya diriša keletšo ya gagwe.

14 Beibele e re kgothaletša gore re “tsošê ba dipelo tše di tapilexo; [re] thekxetšê bafokodi.” (1 Ba-Thesalonika 5:14) Mohlomongwe bao ba “tapilexo” ba hwetša gore ba felelwa ke sebete le gore ba ka se kgone go fenya mapheko ao ba lebeletšanego le ona ka ntle le thušo. Na o ka thuša? Polelwana e rego ‘thekga bafokodi’ e fetoletšwe e le “go swara ka go tia” goba go “ngaparela” mofokodi. Jehofa o tšeela godimo le go rata dinku tša gagwe ka moka. Ga a di lebelele e le tšeo di nago le mohola o monyenyane, gomme ga a kganyoge gore le ge e le efe e aroge. Na o ka thuša phuthego “go swara ka go tia” bao ba fokolago moyeng go fihlela ba e-na le matla kudu?—Ba-Hebere 2:1.

15 Mogolo yo mongwe o ile a etela banyalani bao ba bego ba tapile ka nywaga e tshela. Mogolo yo o ngwala gore: “Go tshwenyega ka tsela e botho le e lerato moo ba ilego ba go bontšhwa ke phuthego ka moka go ile gwa ba le tutuetšo e matla kudu go bona moo e lego gore go ile gwa ba tutueletša go boela mohlapeng.” Kgaetšedi yo a bego a kile a tapa o ikwa bjang ka go etelwa ke ditho tša phuthego? Gabjale o re: “Seo se re thušitšego gore re be mafolofolo gape ke gore bana babo rena bao ba bego ba re etela goba dikgaetšedi tšeo di bego di sepela le bona ga se ba ka ba bontšha boemo bja kgopolo bja go re ahlola goba bja go re swaya diphošo. Go e na le moo, ba be ba kwešiša gomme ba ile ba re nea kgothatšo ya Mangwalo.”

16. Ke mang yoo ka mehla a dulago a itokišeditše go thuša bao ba nyakago go matlafatšwa?

16 Ee, Mokriste wa kgonthe o thabela go ba thušo e matlafatšago go ba bangwe. Le gona ge maemo a fetoga maphelong a rena, rena ka noši re ka direlwa ditiro tša go matlafatšwa ke bana babo rena. Lega go le bjalo, ge e le gabotse go a kgonega gore dinakong tša ge o nyaka thušo, go se ke gwa ba le motho yo a go thušago. Lega go le bjalo, go na le Mothopo o tee wa matla woo o dulago o le gona, woo ka mehla o dulago o ikemišeditše go thuša—Jehofa Modimo.—Psalme 27:10.

Jehofa—Mothopo o Mogolo wa Matla

17, 18. Ke ka ditsela dife Jehofa a ilego a matlafatša Morwa wa gagwe, Jesu Kriste?

17 Ge a be a kokotetšwe koteng ya tlhokofatšo, Jesu o ile a goeletša ka gore: “Tata! Môya wa-ka ke o xafela diatleng tša xaxo!” (Luka 23:46) Ke moka o ile a hwa. Mo e ka bago diiri tše sego kae pejana ga moo, o be a golegilwe gomme bagwera ba gagwe ba kgaufsi ba be ba mo lahlile gomme ba tšhabile ka ge ba be ba boifa. (Mateo 26:56) Jesu o be a šetše a nnoši le Mothopo o tee feela wa matla—Tatagwe wa legodimong. Lega go le bjalo, go bota ga gagwe Jehofa e be e se ga lefela. Go botegela ga Jesu Tatagwe ka go se kwanantšhe go ile gwa putswa ka gore Jehofa ka noši a mo thekge ka potego e sa kwanantšhego.—Psalme 18:25; Ba-Hebere 7:26.

18 Go theoša le bodiredi bja Jesu bja mo lefaseng, Jehofa o ile a nea Morwa wa gagwe seo a bego a se nyaka bakeng sa go kgomarela potego go fihlela a e-hwa. Ka mohlala, kapejana ka morago ga ge Jesu a kolobeditšwe, e le go swaya go thoma ga bodiredi bja gagwe, o ile a kwa lentšu la Tatagwe le bontšha go mo amogela le go kgonthišetša lerato la Gagwe la go mo rata. Ge Jesu a be a nyaka thekgo, Jehofa o ile a romela barongwa ka go akgofa gore ba yo mo matlafatša. Ge Jesu a be a lebeletšana le teko e kgolo kudu mafelelong a bophelo bja gagwe bja lefaseng, Jehofa o ile a kwa dikgopelo le ditopo tša gagwe. Ka ntle le pelaelo tše ka moka e be e le thušo e matlafatšago go Jesu.—Mareka 1:11, 13; Luka 22:43.

19, 20. Re ka kgonthišega bjang gore Jehofa o tla re matlafatša nakong ya ge re nyaka thušo?

19 Jehofa o nyaka gore ka mo go swanago e be Mothopo wa rena o mogolo wa matla. (2 Koronika 16:9) Mothopo wa kgonthe wa matla a magolo o ka ba thušo e matlafatšago go rena nakong ya ge re nyaka thušo. (Jesaya 40:26) Ntwa, bodiidi, bolwetši, lehu goba go se phethagale ga rena di ka re bea ka tlase ga kgateletšo e kgolo. Ge diteko tša bophelo di bonagala di imela go swana le ‘lenaba le matla,’ Jehofa a ka ba matla a rena. (Psalme 18:17; Ekisodo 15:2) O na le thušo e matla bakeng sa rena—moya wa gagwe o mokgethwa. Ka moya wa gagwe, Jehofa a ka nea yo a ‘lapilego matla’ e le gore a ka “hlatloxa boka nong.”—Jesaya 40:29, 31.

20 Moya wa Modimo ke matla a magolo kudu legohleng. Paulo o boletše gore: “Ke kxôna tšohle ka Eo a mphaxo matla, Yêna Kriste.” Ee, Tatago rena yo lerato wa legodimong a ka re nea “matla a maxolo” e le gore re kgone go kgotlelela mathata ka moka a bohloko go fihlela a dira ‘dilo tšohle tše mpsha’ Paradeiseng ya gagwe e holofeditšwego yeo gabjale e lego kgaufsi.—Ba-Filipi 4:13; 2 Ba-Korinthe 4:7; Kutollo 21:4, 5.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 4 Vine’s Complete Expository Dictionary of Old and New Testament Words, yeo e ngwadilwego ke W. E. Vine e re: “Mohuta o bolelwago wa lentšu le [pa·re·go·riʹa] le šupa go dihlare tšeo di okobatšago bohloko (Seisemane ‘paregoric’).”

[Dipotšišo tša Thuto]

Na o a Gopola?

• Bana babo Paulo ba kua Roma ba ile ba itlhatsela bjang e le “thušo e matlafatšago” go yena?

• Ke ka ditsela dife re ka bago “thušo e matlafatšago” ka phuthegong?

• Ke bjang Jehofa e lego Mothopo wa rena o mogolo wa matla?

[Caption on page 19]

Bana babo Paulo ba ile ba itlhatsela e le “thušo e matlafatšago” go yena ka go mo thekga ka go se kwanantšhe, go mo kgothatša le ka go mo direla ditirelo tša motho ka noši

[Caption on page 21]

Bagolo ba etelela pele go matlafatšeng mohlape