Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na Boema-gare bo Thibela Lerato la Bokriste?

Na Boema-gare bo Thibela Lerato la Bokriste?

Na Boema-gare bo Thibela Lerato la Bokriste?

GO BA Mokriste go akaretša mo go fetago go bala Beibele, go rapela le go opela difela ka Disontaga. Go akaretša go dira dilo bakeng sa bobedi Modimo le batho. Beibele e re: “A re se kê ra ratana ka polêlô le ka leleme; a re rataneng ka tirô le ka therešô.” (1 Johane 3:18) Jesu o be a tshwenyega e le ka kgonthe ka ba bangwe, gomme Bakriste ba nyaka go mo ekiša. Moapostola Paulo o kgothaleditše badumedi-gotee le yena gore ka mehla ba be le ‘go gontši mo ba swanetšego go go dira modirong wa Morena.’ (1 Ba-Korinthe 15:58, bapiša le NW.) Eupša modiro wa Morena ke’ng? Na o akaretša go leka go fetola molao wa mmušo bakeng sa go hola badiidi le bao ba gateletšwego? Na seo ke se Jesu a ilego a se dira?

Gaešita le ge Jesu a ile a kgothaletšwa go tsena-tsenana le ditaba tša tša dipolitiki goba go tšea lehlakore, o ile a gana go dira bjalo. O ile a gana kholofetšo ya Sathane ya go mo nea matla a go buša mebušo ka moka ya lefase, o ile a gana go gogelwa ngangišanong ya mabapi le go lefa metšhelo, gomme a ngwega ge mokgatlo o tumilego o be o nyaka go mmea kgoši. (Mateo 4:8-10; 22:17-21; Johane 6:15) Eupša boema-gare bja gagwe ga se bja ka bja mo thibela gore a dire ditiro tša go hola ba bangwe.

Jesu o ile a lebiša tlhokomelo go seo se bego se tla tlišetša ba bangwe mehola ya sa ruri. Le ge go fepa ga gagwe ba dikete tše hlano le go fodiša balwetši go ile gwa tliša kimollo ya nakwana go ba sego kae, dithuto tša gagwe di ile tša dira gore ditšhegofatšo tša sa ruri di hwetšagale bathong ka moka. Jesu ga se a ka a tsebja e le morulaganyi wa masolo a kimollo, eupša o ile a fo tsebja e le “Moruti.” (Mateo 26:18; Mareka 5:35; Johane 11:28) O itše: “Ké se ke se tswáletšwexo; ke tletše sôna lefaseng xore ke bê hlatse ya therešô.”—Johane 18:37.

Go Ruta ka Selo se Sekaone go Feta Dipolitiki

Therešo yeo Jesu a bego a e ruta e be e se kgopolo-kakanywa ya tša dipolitiki. Go e na le moo, e be e theilwe Mmušong woo yena ka boyena e bego e tla ba Kgoši ya wona. (Luka 4:43) Mmušo wo ke pušo ya legodimong, gomme o tla tšeela mebušo ka moka ya batho sebaka le go tliša khutšo ya sa ruri bathong. (Jesaya 9:5, 6; 11:9; Daniele 2:44) Ka gona, ke wona kholofelo e nnoši ya kgonthe bakeng sa batho. Na ga se go bontšha lerato le le tseneletšego go tsebatša ka kholofelo e bjalo e kgonthišeditšwego bakeng sa bokamoso go feta go kgothaletša batho go bota gore batho ba tla tliša bokamoso bjo bo kgonthišeditšwego? Beibele e re: “Se boteng maxoši e lexo bana ba batho, bao xo sexo phološô xo bôná. Môya wa motho o a tloxa, ’me yêna o boêla mmung wa xaxwe; mohla woo ké mo xo fêlaxo maanô a motho. Wa lehlôxônôlô ké eo phološô ya xaxwe e lexo Modimo wa Jakobo, pôtô ya xaxwe a re ké Morêna Modimo wa xaxwe.” (Psalme 146:3-5) Ka gona go e na le go romela barutiwa ba gagwe go yo ruta ka tsela e kaone ya go rulaganya mebušo, Jesu o ile a ba ruta go bolela ka ‘ditaba tše dibotse tša mmušo.’—Mateo 10:6, 7; 24:14, bapiša le NW.

Ka gona, wo ke ‘modiro wa Morena’ woo baruti ba Bakriste ba laetšwego go o dira. Ka ge go lebeletšwe gore balata ba Mmušo wa Modimo ba ratane, Mmušo wo o tla atlega go fedišeng bodiidi ka go aba dithušo tša batho ka tsela e leka-lekanego. (Psalme 72:8, 12, 13) Tše ke ditaba tše dibotse gomme ka kgonthe di swanelwa ke go bolelwa.

Lehono Dihlatse tša Jehofa di rulaganyeditšwe ‘modiro wo wa Morena’ dinageng tše 235. Ka go dumelelana le taelo ya Jesu, di hlompha mebušo ka moka. (Mateo 22:21) Eupša gape di theetša mantšu a ao a laetšwego balatedi ba gagwe: ‘Ga le ba lefase, ka ge ke le hlaotše lefaseng.’—Johane 15:19.

Ba bangwe bao ba bego ba ruta ka dipolitiki ba fetogile ka morago ga go bala Beibele ka kelohloko. Radipolitiki wa Motaliana yo e bego e le setho sa Lesolo la Makatholika, e lego mokgatlo wo o laolwago ke kereke, o itše: “Ke ile ka ya dipolitiking, ke nagana gore motho o swanetše go tšea karolo ka mafolofolo tšwelopeleng ya tša dipolitiki le ya tša leago ya setšhaba.” Ka morago ga go rola modiro e le ramotse e le gore a bolele ka Mmušo wa Modimo e le yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa, o ile a hlalosa lebaka leo ka lona maiteko a batho bao ba nago le maikemišetšo a mabotse dipolitiking a palelwago. “Lefase ke seo le lego sona, e sego ka gobane batho ba hlwekilego boitshwarong ba se ba leka go kaonefatša maemo a tša leago, eupša go e na le moo, ke ka gobane maiteko a kgonthe a ba sego kae a bipša ke bokgopo bja ba bantši.”

Go se tšee karolo dipolitiking e le bakeng sa go ruta ka kholofelo e nnoši ya kgonthe bakeng sa batho ga go thibele Bakriste ba kgonthe go thuša ba bangwe ka ditsela tše di šomago. Bao ba ba thušago gore e be balata ba Mmušo wa Modimo ba ithuta go fetola boemo bja bona bja kgopolo bjo bo gobatšago, go hlompha babuši, go kaonefatša bophelo bja bona bja lapa le go ba le pono e leka-lekanego ka go ba le dilo tše di bonagalago. Sa bohlokwa le go feta, Dihlatse tša Jehofa di thuša batho go thabela tswalano ya kgaufsi le Modimo.

Baboledi ba Mmušo wa Modimo ba hola setšhaba seo ba phelago go sona. Eupša go feta moo, ba ruta batho go bea kholofelo ya bona mmušong wo e lego wa kgonthe le woo o tlago go tliša khutšo ya sa ruri go bohle bao ba ratago Modimo. Ka baka la boema-gare bja bona, Bakriste ba ba lokologile go nea thušo e swarelelago le yeo e šomago yeo e hwetšagalago lehono.

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 7]

Go Tloga Dipolitiking go ya go Ruteng ka Mmušo wa Modimo

Ge e be e le mošemanyana, Átila o ile a ithuta ka thutatumelo ya tokologo go tšwa go baruti ba gagwe ba kua Belém, Brazil. O ile a thabela go kwa gore batho mafelelong ba tla lokollwa kgateletšong gomme a tsenela sehlopha sa bahlola-mpherefere, seo go sona a ilego a ithuta go rulaganyetša megwanto ya boipelaetšo le masolo a selegae a go gana go theetša melao ya mmušo.

Eupša Átila gape o be a thabela go ruta bana ba sehlopha seo sa bahlola-mpherefere, a diriša puku yeo a bego a e neilwe ya Go Theeletša Morutiši o Mogolo. * E be e bolela ka boitshwaro bjo bobotse le go ikokobeletša babuši. Se se ile sa dira gore Átila a ipotšiše lebaka leo ka lona bao ba thekgago thutatumelo ya tokologo ba bego ba sa latele ditekanyetšo tša Jesu tše di phagamego tša boitshwaro le lebaka leo ka lona ba bangwe ba bego ba lebala bao ba gateletšwego ge ba hwetša matla a go buša. O ile a tlogela sehlopha seo. Ka morago, Dihlatse tša Jehofa di ile tša kokota mojakong wa gagwe gomme tša bolela le yena mabapi le Mmušo wa Modimo. Go se go ye kae o be a šetše a ithuta Beibele e bile a ithuta ka tharollo ya kgonthe bakeng sa kgateletšo ya batho.

Mo e ka bago ka yona nako yeo, Átila o ile a ba gona seminaring ya Katholika ya mabapi le bodumedi le dipolitiki. Bahlahli ba ile ba hlalosa gore: “Tše ke ditsela tše pedi tše di fapanego tša go lebelela boemo bjo bo swanago.” Le gona o ile a ba gona dibokeng tša Holong ya Mmušo. A phapano e kgolo gakaakang! Gare ga dilo tše dingwe, go be go se na bao ba kgogago, bao ba nwago goba bao ba dirago metlae e lešago dihlong. O ile a dira phetho ya go ba tlatša modirong wa bona wa boboledi, gomme go se go ye kae o ile a kolobetšwa. Mo nakong ye o kgona go bona lebaka leo ka lona thutatumelo ya tokologo e bego e se tharollo ya kgonthe bakeng sa mathata a badiidi.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 15 E gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa.

[Caption on page 6]

Boema-gare bja badiredi ba Bakriste ga bo ba thibele go thuša batho ba bangwe