Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Re Hlametšwe go Ithuta ka mo go sa Felego

Re Hlametšwe go Ithuta ka mo go sa Felego

Re Hlametšwe go Ithuta ka mo go sa Felego

“Ka hlogong e nngwe le e nngwe go na le mothopo o makatšago wa matla, e lego setho seo se kgohlaganego se se šomago ka katlego seo bogolo bja bokgoni bja sona bo bonalago bo oketšega bo e-ya pele ge re dutše re ithuta ka sona.”—TONY BUZAN LE TERENCE DIXON, BAO E LEGO BANGWADI BA TŠA THUTAMAHLALE.

BJOKO bja motho bo ka ithuta ka tekanyo e kaaka’ng? Potšišo yeo e kgahliša banyakišiši le go ba gakantšha ka mo go tšwelago pele. Peter Russell o ngwala ka pukung ya The Brain Book gore: “Ge go dutšwe go ithutwa ka mo go oketšegilego ka bjoko bja motho, ke mo go hwetšwago gore matla a bjona le bokgoni ke tše dikgolo kudu go feta ka mo go bego go akanyeditšwe ka gona pele.”

Ka mohlala, ge re e-tla tabeng ya mogopolo, bjoko bja rena bo na le bokgoni bjo bogolo kudu. Russell o bolela gore: “Mogopolo ga o swane le seswaro seo se tlalago ganyenyane-ganyenyane, o swana kudu le sehlare seo se melago dikgwega tšeo megopolo e ithekgago ka tšona. Selo se sengwe le se sengwe seo o se gopolago ke sehlopha se sengwe sa dikgwega seo megopolo e mefsa e ka hlomelwago go tšona. Ka gona, matla a kgopolo a dula a oketšega. Ge o dutše o hwetša tsebo ka mo go oketšegilego, ke mo bokgoni bja gago bja go gopola bo oketšegago kudu.” Se se re bušetša potšišong yeo re e botšišitšego pejana e rego, Ke ka baka la’ng bjoko bja motho bo e-na le bokgoni bjo bokaakaa bja go gopola?

Kgopolo-kakanywa ya tlhagelelo ga e na karabo e kwagalago. Ka baka la go ithekga ga yona ka kgopolo ya gore go phologa tšeo di tiilego, tlhagelelo e tlogela batho bao ba naganišišago ba gakanegile e bile ba sa tsebe gore ke eng seo se dirago gore bjoko bja motho bo be le bokgoni bjo bogolo ka tsela ye. Ka mohlala, ke ka baka la’ng o diriša lori e kgolo mola e le gore o tlo rwala feela lešabašaba la go tlala garafo?

Lega go le bjalo, Beibele e nea tlhaloso e bonolo ka mo go lapološago gomme e le e kwagalago. Sa pele, e re botša gore batswadi ba rena ba pele—Adama le Efa—ba be ba bopilwe ka seswantšho sa Modimo, ba e-na le bokgoni bja go bonagatša dika tše di kgahlišago tša Modimo. Sa bobedi, e hlalosa gore ba be ba hlametšwe go phela—gomme ka baka leo ba ithute—ka mo go sa felego. (Genesi 1:27; 2:16, 17) Bjoko bja motho bo bonagatša morero woo wa Modimo, gaešita le ge ga bjale bo sa phethagala ka baka la go tsena ga sebe bathong.—Ba-Roma 5:12.

Eupša morero wa mathomong wa Modimo wa go tlatša lefase ka batho ba phethagetšego le ba boifago Modimo bao ba phelago lefaseng la Paradeise, o tla phethagatšwa. Ka kgonthe, Jehofa o ile a re nea Morwa wa gagwe yo a tswetšwego a nnoši, Jesu Kriste e le sehlabelo sa topollo bakeng sa gore re ka hwetša bophelo bjo bo sa felego.—Mateo 20:28; Johane 3:16.

Dijo tše Phalago Tšohle tša Monagano

Le gona, Jehofa o re neile Lentšu la gagwe le le buduletšwego, Beibele e Kgethwa. (2 Timotheo 3:16; 2 Petro 1:21) Ka baka la gore puku ye e bohlokwa ke setšweletšwa sa moya o mokgethwa, ga re feteletše dilo ge re bolela gore e hupere dijo tše phalago tšohle tša monagano le tša moya bakeng sa batho. (Psalme 19:7-10) Ka kgonthe, Jesu ka boyena o ile a re: “Motho xa a phele ka boxôbê fêla; ó phela ka mantšu ohle a a tšwaxo molomong wa Modimo.”—Mateo 4:4.

Ka gona, go sa šetšwe gore o yo monyenyane goba yo mogolo, ke ka baka la’ng o sa beele ka thoko nako e nyenyane letšatši le lengwe le lengwe bakeng sa go bala “mantšu” a bohlokwa a Modimo? Bao ba dirago bjalo le bao ba dirišago seo ba ithutago sona ba tla holega gona bjale le nakong e tlago. Ee, ba ka thabela tebelelo ya go phela le go ithuta ka mo go sa felego, go etša ge Modimo a be a rerile mathomong. A kholofelo e kgahlišago gakaakang!—Mmoledi 3:11; Johane 17:3.

[Seswantšho go letlakala 27]

E le go bonagatša morero wa Modimo, bjoko bja motho bo be bo hlametšwe go ithuta ka mo go sa felego

[Diswantšho go letlakala 28]

Beibele e hupere dijo tše phalago tšohle bakeng sa monagano wa gago