Skip to content

Skip to table of contents

“Helie wa Tiamẽla ku Yehova?”

“Helie wa Tiamẽla ku Yehova?”

“Sumbila Yehova, Suku yove, loku u vumba, eye u kakatela.”—ESINUMUĨLO 10:20.

OVISUNGO: 28, 32

1, 2. (a) Momo lie ci lekisila olondunge oku kuata ukamba la Yehova? (b) Nye tu lilongisa vocipama cilo?

OKU kuata ukamba la Yehova ci lekisa olondunge. Lomue wo velapo kunene, kolondunge kuenda koku lekisa ocisola! Omo liaco, olonjanja viosi tu yongola oku pokola loku tiamẽla kokuaye. (Osamo 96:4-6) Pole, omanu vamue okuti va kala afendeli va Suku kosimbu, ka va tẽlele oku ci linga.

2 Vocipama cilo, tu lilongisa ovolandu omanu vamue va popaile okuti va tiamẽla ku Yehova, pole, noke liotembo yimue va linga ovina Yehova ka solele. Ovina tu lilongisa kovolandu a-a, a pondola oku tu kuatisa oku pokola ku Yehova.

YEHOVA O KŨLĨHĨSA UTIMA WETU

3. Momo lie Yehova a lunguila Kaini kuenda nye o sapuila?

3 Sokolola kueci ca pita la Kaini. Eye ka la fendela olosuku viesanda, pole, Yehova ka tavele efendelo liaye. Momo lie? Momo Yehova wa limbuka okuti utima wa Kaini wa tekelele ko ku linga eci cĩvi. (1 Yoano 3:12) Yehova wa lungula Kaini hati: “Nda o linga ciwa ku taviwa? Puãi nda ku lingi ciwa, ekandu lieli puvelo; kuenje li ku livela muẽle; ci kasi kokuove puãi oku li yula.” (Efetikilo 4:6, 7) Yehova wo lungula olonjanja vialua oco Kaini a likekembele loku tiamẽla kokuaye kuenje Yehova nda wa kala konẽle ya Kaini.

4. Nye Kaini a linga eci a kuata epuluvi lioku tiamẽla ku Yehova?

4 Nda Kaini wa pongoluile ocisimĩlo caye, Yehova nda wa tava efendelo liaye. Pole, Kaini ka yevelile Suku kuenje ovisimĩlo lolonjongole viaye vietimba, vio vetiya oku linga ovina ka via sungulukile. (Tiago 1:14, 15) Eci Kaini a kala umalẽhe lalimue eteke a simĩle okuti o ka sinĩla Yehova. Pole, kaliye ka kapiko elungulo lia Suku, o sinĩla Suku kuenda o ponda manjaye!

5. Ovisimĩlo vipi vi tu kokela oku pumba ohenda ya Yehova?

5 Ndeci ca pita la Kaini, Ukristão umue koloneke vilo o pondolavo oku popia okuti o fendela Yehova, pole, o linga ovina vi sumuĩsa Yehova. (Yuda 11) Citava okuti, eye o lekisa ombili kupange woku kunda kuenda oku endaenda kolohongele. Pole, eye ecelela oku kuata ovisimĩlo viukahonga, ovisimĩlo viocipululu ale ovisimĩlo vioku suvuka vakuavo. (1 Yoano 2:15-17; 3:15) Ovisimĩlo viaco vi pondola oku vetiya oku linga ekandu. Omanu vakuavo ka va pondola oku kũlĩha eci tu sima ale tu linga, pole, Yehova o pondola oku ci kũlĩha. Eye wa kũlĩha nda tua tiamẽla kokuaye ale sio.—Tanga Yeremiya 17:9, 10.

6. Yehova o tu kuatisa ndati oku yula olonjongole vietu vĩvi?

6 Eci tu lueya, Yehova ka tu yanduluka lonjanga. Nda tu kasi oku endela vonjila yimue ka ya sungulukile, Yehova o tu lungula hati: “Tiuki kokuange, kuenje ame niukila kokuene.” (Malakiya 3:7) Yehova wa kũlĩha okuti ka tua lipuile kuenda tu kasi loku liyaka lekambo liaco lioku lipua. Pole, eye o yongola okuti tu kolapo kuenda tu suvuka eci cĩvi. (Isaya 55:7) Nda tua ci linga, eye wa likuminya okuti o tu kuatisa kuenda o tu ĩha ongusu tu sukila oco tu yule olonjongole vietu vĩvi.—Efetikilo 4:7.

KU KA YAPUISIWE

7. Salomone wa pumba ndati ukamba a kuatele la Yehova?

7 Eci Salomone a kala umalẽhe, wa kuatele ukamba uwa la Yehova. Suku wa lingisa Salomone ulume umue ukualondunge kuenda wo wĩha ocikele cimue ci kuete esilivilo okuti, coku tunga onembele yimue ya posoka calua ko Yerusalãi. Pole, Salomone wa pumba ukamba a kuatele la Yehova. (1 Olosoma 3:12; 11:1, 2) Ocihandeleko Suku a ecele ceci okuti, ka citava okuti soma o kuata “akãi valua oco utima waye ka u ka yapuisiwe.” (Esinumuĩlo 17:17) Salomone ka pokuile kocihandeleko caco. Kuenje wa kuata 700 kakãi kuenda 300 kakama! (1 Olosoma 11:3) Valua pokati kakãi vaco va kala vakualofeka va enda oku fendela olosuku viesanda. Kuenje Salomone wa sinĩla ocihandeleko ca Suku cokuti ka citava oku kuela akãi vakualofeka.—Esinumuĩlo 7:3, 4.

8. Salomone wa sumũisa ndati Yehova?

8 Vokuenda kuotembo Salomone wa nyõla ocisola a kuatela ovihandeleko via Yehova. Kuenje wa linga ovina vĩvi. Eye wa tungila olosuku viesanda Asitarote la Kemosi ovotala kuenje wa fetika oku vi fendela kumue lakãi vaye. Ovotala aco wa a tungila komunda yimue ya imba ovaso ko Yerusalãi kuna eye a tungilile onembele ya Yehova! (1 Olosoma 11:5-8; 2 Olosoma 23:13) Citava okuti Salomone wa simĩle okuti osimbu eye amamako oku eca ovilumba vonembele, Yehova ka kapiko ovina vĩvi a kasi oku linga.

9. Ocitangi cipi ceyililako eci Salomone a pembula elungulo lia Suku?

9 Yehova ka ecelela ekandu. Embimbiliya li popia hati: “Yehova wa temela Salomone, momo utima waye wa konyoha ku Yehova.” Suku wa seteka oku kuatisa Salomone. Yehova “wo tukulukilile olonjanja vivali, loku handeleka ondaka eyi yokuti ka ka kuame olosuku vikuavo. Puãi eye ka lavele eci Yehova o handeleka.” Onima yeyililako yeyi yokuti, eye wa pumba ohenda kuenda ekuatiso lia Suku. Yehova ka ecelele okuti ocitumbulukila ca Salomone ci viala ofeka yosi yo Isareli kuenda oco ca kuata ovitangi vokuenda kuanyamo alua.—1 Olosoma 11:9-13.

10. Nye ci pondola oku nyõla ukamba uwa tu kuetele Yehova

10 Nda tua nõla akamba vana okuti ka va kuete elomboloko ale ka va sumbilile ovihandeleko via Suku, va pondola oku nyõla ovisimĩlo vietu kuenda ukamba tu kuetele Yehova. Citava okuti omanu vaco va kasi vekongelo, pole, ovo ka va kuete ukamba wa pama la Yehova. Citava okuti ovo pamue vakuepata lietu, vana tu lisungue lavo, vana tu talavayela kumosi, ale vana tu tangela kumosi kosikola okuti ka va fendela Yehova. Nda tu pita otembo lomanu vaco okuti ka va kapeleko olonumbi via Yehova, ovo va pondola oku nyõla ovisimĩlo vietu okuti tu pumba ukamba uwa tu kuetele Yehova.

Omanu o pita lavo otembo, va pondola oku vetiya ndati ukamba o kuetele Yehova? (Tala ocinimbu 11)

11. Nye ci pondola oku tu kuatisa oku nõla akamba vawa?

11 Tanga 1 Va Korindo 15:33. Ocili okuti, omanu vamue va kuete ovituwa viwa. Handi vali, omanu vana ka va fendela Yehova halonjanja viosiko va linga ovina vĩvi. Citava okuti wa kũlĩha vamue pokati kavo. Eci ci lomboloka hẽ okuti ovo akamba vawa? Anga hẽ va ku vetiya oku kuata ukamba la Yehova? Va ku kuatisa hẽ oku amẽla ku Suku? Nye omanu vaco va velisapo vali? Ovina vipi va siata oku vangula? Va vangula ño eci catiamẽla kuwalo wokaliye ale ovina via kongelamo, olombongo, olotelefone kuenda ovina viakuavo? Va siata hẽ oku popia lãvi vakuavo? Va sole hẽ olombangulo vĩvi? Yesu wa eca elungulo liokuti: “Ci kasi vutima, oco omela u popia.” (Mateo 12:34) Nda wa limbuka okuti omanu wa siata oku kala lavo va kasi oku nyõla ukamba o kuetele Yehova, lekisa utate! Tepulula otembo wa siata oku kala lavo kuenda nda ci tava liwekapo oku kuata ukamba lavo.—Olosapo 13:20.

YEHOVA O YONGOLA OKUTI TU POKOLA KOKUAYE

12. (a) Nye Yehova a sapuila va Isareli eci va tunda Kegito? (b) Eci Suku a pinga ku va Isareli oco vo pokole nye ovo va popia?

12 Tu pondolavo oku lilongisila kulandu wa va Isareli eci Yehova a va yovola Kegito. Osimbu omanu va liongoluila kovaso Yomunda Sinai, Yehova wa lilekisa kokuavo lonjila yimue yi komõhisa! Ovo va mola elende limue lia tekãva, lociliakulo, lowisi kuenda va yeva ovilemĩlo lonjuela yalua ndeyi yolumbeta. (Etundilo 19:16-19) Ovo va yeva Yehova oku popia hati, “ndi Suku yesepa.” Eye wa likuminya okuti wa laikele oku kala ukuacili la vana vo sole kuenda va pokola kovihandeleko viaye. (Tanga Etundilo 20:1-6.) Yehova wa lekisa ku va Isareli okuti nda ovo va nõla oku kala konele ya Yehova eye o kalavo konele yavo. Nda ove wa kaile pokati kowiñi waco, nda wa liyeva ndati poku yeva olondaka evi via Yehova? Pamue nda wa tambulula ndeci va Isareli hati: “Olondaka viosi via popia Yehova tu vi linga.” (Etundilo 24:3) Noke yokatembo kamue kua molẽha ocina cimue ca seteka epokolo va Isareli va kuatela Suku. Nye ca molẽhako?

13. Nye ca seteka epokolo lia va Isareli?

13 Va Isareli va kala lusumba wocikomo cunene wa Suku kuenje Mose wa londa Komunda Sinai oku sapela la Yehova catiamẽla kokuavo. (Etundilo 20:18-21) Pole, otembo ya kala oku pita kuenje Mose ka kaile oku tiuka pocilombo. Eci ca kala ndu okuti omanu ka va kuatele eteyuilo vekalasoko momo usongui wavo ka kalepo. Nye ovo va ponduile oku linga? Eci ci lekisa okuti va Isareli va kolele calua usongui wavo, Mose. Ovo va sakalalele calua kuenje va sapuila Arone hati: ‘Tu tungile olosuku vi tu pitaile kovaso yetu. Momo omunu waco Mose wa tu tundisa vofeka Yegito, ka tua kũlĩhile eci cukuete.’—Etundilo 32:1, 2.

14. Va Isareli va likemba ndati ovo muẽle kuenda Yehova wa liyeva ndati?

14 Va Isareli va kũlĩhĩle okuti ka ca sungulukile oku fendela oviteka. (Etundilo 20:3-5) Pole, lonjanga yalua va fetika oku fendela ongombe yulu! Ovo va sinĩla ovihandeleko via Yehova, poku ci linga va likemba ovo muẽle oku sima okuti handi va kasi konele ya Yehova. Arone wa tukula efendelo liaco liongombe hati, “ocipito ca Yehova”! Nye Yehova a linga? Eye wa sapuila Mose okuti, omanu va kala loku “livĩhisa” kuenda va pambuka vonjila Eye a va “lekisa oku endelamo.” Yehova wa temẽle calua okuti, wa simĩle oku kundula va Isareli vosi.—Etundilo 32:5-10.

Yehova wa eca epuluvi ku va Isareli lioku nõla oku kala konele yaye

15, 16. Ovina Mose la Arone va linga vi lekisa ndati okuti ovo va kala konele ya Yehova? (Tala ociluvialuvia kefetikilo liocipama.)

15 Pole Yehova, o Suku yimue yohenda. Omo liaco, Eye wa litiulamo kuenje ka nyõlele vali va Isareli. Noke, Yehova wa eca epuluvi ku va Isareli lioku nõla oku kala konele yaye. (Etundilo 32:14) Eci Mose a mola okuti omanu va sanjuka, loku imba ovisungo, kuenda oku pilukila kovaso yociteka, eye wa tetola ongombe yaco yulu kuenda wa ci waya posi. Mose wa kaluka lolukandi hati: “U wa tiamẽla ku Yehova helie? Eye kokuange. Oco omãla valume vosi va Lewi vongolokela kokuaye.”—Etundilo 32:17-20, 26.

16 Ndaño okuti Arone wa tungile ongombe yulu, eye wa likekembela kuenda kumue la va Lewi vosi va nõlapo oku kala konele ya Yehova. Omanu vaco vakuepokolo va lekisa okuti ovo ka va kaile konele ya vakuakandu. Ovo va lekisa olondunge poku nõla onjila yaco, momo keteke liaco omanu valua va fendelele ongombe yulu, va fa. Pole, vana va kala konele ya Yehova va popeliwa kuenda Eye wa likuminya oku va kuatisa.—Etundilo 32:27-29.

17. Nye tu lilongisila kueci Paulu a soneha catiamẽla kociñumañuma congombe yulu?

17 Nye tu lilongisa kulandu owu? Upostolo Paulu wa popia hati: “Ovina evi via tu lingila ndalungulo” okuti ka tu lingi “vakuakufendela oviteka.” Paulu wa lombolola okuti, ovina evi “via sonehiwila oku tu longisa etu tu kasi kesulilo lioloneke vilo. Una o sima okuti wa kolapo, a lunguke sanga o kupuka.” (1 Va Korindo 10:6, 7, 11, 12) Ndeci Paulu a ci popia, ndaño vana va fendela Yehova, va pondolavo oku vetiyiwa koku linga eci cĩvi. Ovo va pondola oku sima okuti, Yehova handi o va tava. Pole, omunu oku popia okuti o yongola oku kala ekamba lia Yehova, ale oku popia okuti o pokola kokuaye, ka ci lomboloka okuti wa taviwa ale la Yehova.—1 Va Korindo 10:1-5.

18. Nye ci pondola oku tu kokela oku yapuka vonjila ya Yehova kuenda ovitangi vipi vi yililako?

18 Eci Mose a kala handi Komunda Sinai osimbu va Isareli va kala oku u lavoka, va sakalalele calua. Nda esulilo lioluali lulo ka lieyile lonjanga ndomo tua lavokaile, pamue tu pondolavo oku sakalala. Pamue tu fetika oku sima okuti, ovina viwa Yehova a likuminya vi kasi handi kupãla kuenje tu fetika oku tiamisila utima kovina vietu muẽle okuti kovina Yehova a yongola hakoko. Nda ka tua kuatele utate, tu yapuka vonjila ya Yehova loku linga ovina ka tua simĩle okuti tu vi linga.

19. Nye tu sukila oku ivaluka olonjanja viosi kuenda momo lie?

19 Yehova o yongola okuti tu pokola kokuaye lutima wosi loku fendela lika eye. (Etundilo 20:5) Momo lie a yonguila okuti tu pokola kokuaye? Momo eye o tu sole. Nda ka tua lingile ovina Yehova a yongola, tu ka linga ovina Satana a yongola kuenje eci ci ka tu kokela ovitangi. Paulu wa popia hati: “Ko ka nyui kokopo ya Yehova kuenda kokopo yolondele; ko ka li ‘komesa ya Yehova’ kuenda komesa yolondele.”—1 Va Korindo 10:21.

KUATA UKAMBA LA YEHOVA

20. Ndamupi Yehova a pondola oku tu kuatisa ndaño muẽle ceci tu lueya?

20 Kaini, Salomone kuenda va Isareli vosi, va kuata epuluvi lioku likekembela kuenda oku linga apongoloko kovisimĩlo viavo. (Ovilinga 3:19) Ocili okuti, Yehova ka yandulukile lonjanga omanu omo lioku u lueyela. Sokolola ndomo eye a ecela Arone. Koloneke vilo, Yehova o tu lungula locisola oco a tu teyuile koku linga ovina ka via sungulukile. Eye o ci linga vocakati Cembimbiliya, lalivulu etu kuenda vamanjetu Akristão. Nda tua kapako alungulo a Yehova, tu kolela okuti eye o ka lekisa ohenda kokuetu.

21. Nye tu sukila oku linga eci epokolo lietu ku Yehova li setekiwa?

21 Ohenda ya piãla ya Suku yi kuete ocimãho cimue. (2 Va Korindo 6:1) Eci ci tu ĩha epuluvi lioku “likala ovina vi lipatãla locipango ca Suku kuenda oku likala oloñeyi violuali.” (Tanga Tito 2:11-14.) Voluali lulo, tu ka lavoka ovina vi ka seteka epokolo lietu ku Yehova. Omo liaco, amamako oku kala konele ya Yehova kuenda ivalukavo okuti, o sukila oku “sumbila Yehova, Suku yove, loku u vumba,” kuenda oku “u kakatela”!—Esinumuĩlo 10:20.