Ali si lahko od religije obetamo kaj dobrega?

»ZATO, da bi bil dober človek, mi res ni treba biti veren!« Tako razmišlja veliko ljudi. Mnoge, ki so pošteni, sočutni in odgovorni, religija ne privlači. V Zahodni Evropi denimo večina pravi, da verjame v Boga, toda v cerkev jih hodi samo nekaj. * Celo v Latinski Ameriki se bogoslužja redno udeležuje le od 15 do 20 odstotkov katoličanov.

Morda menite podobno kot veliko drugih ljudi, da za to, da bi boljše živeli, religija ni potrebna. Vendar verjetno veste, da je pred desetletji, v dneh vaših babic in dedkov, večina bila bolj verna, kot danes. Zakaj pa sedaj tako veliko ljudi religija ne zanima? Je lahko človek dober, četudi ni veren? Ali obstaja kakšna religija, ki vam lahko prinese kaj dobrega?

Zakaj so se mnogi odvrnili od religije

Več stoletij je večina ljudi v tako imenovanem krščanstvu verjela, da Bog pričakuje poslušnost. Zato da bi jih Bog odobraval, so hodili v cerkev in sodelovali pri obredih, ki jih je vodil duhovnik, ali pa so poslušali pridige. Seveda so se mnogi zavedali hinavščine, ki se je skrivala za religijo. Dobro so vedeli, kakšno vlogo je imela v vojnah, kot tudi, kako pokvarjeno je bilo početje nekaterih duhovnikov. Toda večina ljudi je menila, da je bila religija sama po sebi dobra. Drugim so bile všeč mistika, tradicija in glasba; nekateri so celo videli nekaj dobrega v grožnji, da se bodo hudobni večno mučili v peklu, pa čeprav tega nauka v Svetem pismu ni mogoče najti. Pozneje pa so dogodki, ki so se zvrstili, mnoge navedli, da so spremenili svoj pogled na cerkev.

Priljubljena je postala teorija o evoluciji. Nekateri so sprejeli prepričanje, da je življenje nastalo po naključju – brez Boga. Večina religij ljudem ni priskrbela prepričljivih dokazov, da je Bog vir življenja. (Psalm 36:9) Poleg tega so ljudje zaradi tehničnih izboljšav in izjemnega napredka v medicini, transportu in komunikaciji dobili občutek, da lahko znanost reši vse probleme. Zdelo se je tudi, da imajo sociologi in psihologi boljše smernice za življenje kot religija. Cerkve pa po drugi strani niso jasno razkrile, da je življenje po Božjem zakonu najboljša pot za človeka. (Jakob 1:25)

Veliko cerkva se je na vse to odzvalo tako, da so spremenile svoje nauke. Duhovniki in pridigarji so nehali učiti, da Bog pričakuje poslušnost. Mnogi so nasprotno temu pričeli učiti, da mora vsak posameznik sam odločati, kaj je prav in kaj narobe. Nekateri verski voditelji so v želji, da bi ljudi pritegnili,  začeli trditi, da Bog sprejema človeka ne glede na to, kako živi. Ti nauki nam v spomin prikličejo to, kar je bilo napovedano v Bibliji: »Prišel bo namreč čas, ko ne bodo prenašali zdravega pouka, ampak si bodo po lastnih željah iskali učitelje, da bi poslušali to, kar prija njihovim ušesom.« (2. Timoteju 4:3)

Takšni nauki pa ljudi niso pritegnili, temveč so jih odvrnili. Povsem normalno je, da so se spraševali: ‚Če sama cerkev dvomi, da ima Bog moč ustvarjati in da je dovolj moder, da bi mi postavljal zakone, po kaj naj bi torej šel v cerkev? Zakaj bi se sploh trudil, da bi svoje otroke poučeval o veri?‘ Posameznikom, ki so si samo želeli, da bi spodobno živeli, je religija postala odveč. Zapustili so cerkve in religija jim ni bila več pomembna. Zakaj je nekaj, kar bi nam moralo biti v korist, postalo povsem nepotrebno? V Bibliji lahko najdemo tehtno pojasnilo.

Religija v službi hudobnih

Apostol Pavel je zgodnje kristjane svaril, da bodo nekateri krščanstvo zlorabili. Dejal je: »Med vas [bodo prišli] zatiralski volkovi, ki s čredo ne bodo ravnali nič kaj nežno, in izmed vas samih bodo vstali možje, ki bodo govorili popačene reči, da bi učence potegnili za seboj.« (Apostolska dela 20:29, 30) Eden takšnih, ki so govorili »popačene reči«, je bil rimskokatoliški teolog Avguštin. Jezus je svoje sledilce učil, naj drugim dokazujejo resnice s Svetim pismom. Toda Avguštin je popačil pomen Jezusovih besed »primoraj ljudi, naj pridejo«, ki so zapisane v Lukovem evangeliju 14:23, in razlagal, da te besede opravičujejo uporabo sile pri spreobračanju ljudi. (Matej 28:19, 20; Apostolska dela 28:23, 24) Avguštin je z religijo vladal ljudem.

Za takšnimi zlorabami in pokvarjenostjo religije se skriva uporni angel – Satan. Verne može v prvem stoletju je navedel, da so skušali pokvariti krščansko občino. V Bibliji glede teh mož piše: »Takšni so namreč lažni apostoli, sleparski delavci, ki se spreminjajo v Kristusove apostole. In nič čudnega, saj se sam Satan spreminja v angela luči. Nič posebnega torej ni, če se tudi njegovi služabniki spreminjajo v služabnike pravičnosti.« (2. Korinčanom 11:13–15)

Satan še vedno izkorišča religijo, ki se pretvarja, da je krščanska, moralna in da ljudi prosvetljuje, za to da bi živeli po njegovih merilih in ne po Božjih. (Luka 4:5–7) Verjetno ste opazili, da mnogi današnji duhovniki izkoriščajo religijo z namenom, da sebe povišujejo z visokozvenečimi nazivi in da od vernikov zvabljajo denar. Religijo zlorabljajo tudi oblasti, tako da so zaradi nje državljani pripravljeni žrtvovati svoje življenje v vojni.

Hudič izkorišča religijo veliko bolj, kot se to večina zaveda. Morda menite, da samo nekaj verskih skrajnežev služi Satanovim namenom. Toda Biblija pravi, da »Hudič in Satan [. . .] zapeljuje vso naseljeno zemljo«. V njej tudi piše, da »ves svet [. . .]  leži v oblasti hudobnega«. (Razodetje 12:9; 1. Janezovo 5:19) Kaj pa glede religije, ki jo voditelji uporabljajo samo za to, da bi ljudi potegnili za seboj, meni Bog?

»Kaj mi mar«

Če ste zgroženi nad vedenjem nekaterih cerkva tako imenovanega krščanstva, vedite, da je Vsemogočni Bog z njimi zelo nezadovoljen. Tako imenovano krščanstvo trdi, da je v zavezi z Bogom; nekaj podobnega je trdil tudi starodavni Izrael. Toda oba sta se izkazala nezvesta. Zato Jehovovo krepko naznanilo, ki ga je izrekel takratnim Izraelcem, enako velja za današnje tako imenovano krščanstvo. Jehova je dejal: »Niso pazili na besede moje in postavo mojo so zavrgli. Čemu mi [Kaj mi mar, New International Version] kadilo, ki prihaja iz Sabe [. . .]? Žgalne daritve vaše niso prijetne.« (Jeremija 6:19, 20) Bog hinavskega čaščenja ni odobraval. Za obrede in molitve tistih, ki so ga tako častili, se ni zmenil. Izraelcem je dejal: »Praznike vaše sovraži duša moja, zoprni so mi, težko jih prenašam. In ko iztezate roke svoje, skrivam oči svoje pred vami; ko tudi mnogo molite, ne slišim.« (Izaija 1:14, 15)

Ali Jehovu ugajajo prazniki, ki jih cerkve označujejo kot krščanske, dejansko pa so bili nekdaj v čast krivim bogovom? Ali posluša molitve duhovnikov, ki so popačili Kristusove nauke? Ali je Bogu sprejemljiva katera koli religija, ki zavrača njegove zakone? Lahko ste prepričani, da danes na cerkvene obrede gleda enako, kot je gledal na žrtve starodavnega Izraela, za katere je dejal: »Kaj mi mar?«

Toda Jehovu je zelo mar za čaščenje iskrenih ljudi, ki temelji na resnici. Zadovoljen je, kadar so mu posamezniki hvaležni za vse, kar prejemajo od njega. (Malahija 3:16, 17) Ali ste lahko torej dober človek, ne da bi častili Boga? Za nekoga, ki ne stori ničesar za svoje ljubeče starše, bi težko rekli, da je dober, mar ne? Ali je lahko dober kdo, ki ničesar ne naredi za Boga? Zato je logično, da bi se morali dejavno zanimati za pravega Boga, od kogar smo dobili življenje. V naslednjem članku ne bomo pregledali samo tega, kako je pravo čaščenje v čast Bogu, temveč tudi, kaj dobrega nam lahko prinese.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 4]

Ali cerkve opozarjajo, da obstajajo dokazi za to, da je vse ustvaril Bog?

[Slika na straneh 4, 5]

Ali Božji predstavnik spada v to okolje?

[Slika na strani 5]

Kako Bog gleda na takšna praznovanja?

[Vir slike]

AP Photo/Georgy Abdaladze