‚Pojdite in pridobivajte učence ter jih krščujte‘
‚Pojdite in pridobivajte učence ter jih krščujte‘
»Pojdite torej in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov. Krščujte jih [. . .] ter jih učite, naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal.« (MATEJ 28:19, 20)
1. Kaj se je izraelski narod odločil ob vznožju gore Sinaj?
PRED kakimi 3500 leti je celoten narod prisegel Bogu. Izraelci, zbrani ob vznožju gore Sinaj, so se javno zaobljubili: »Storiti hočemo vse, kar je govoril GOSPOD.« Od tega trenutka so postali Bogu posvečeno ljudstvo, njegova »posebna lastnina«. (2. Mojzesova 19:5, SSP; 19:8; 24:3) Lahko so se nadejali, da jih bo ščitil in da bodo rod za rodom prebivali v deželi, kjer »teče mleko in med«. (3. Mojzesova 20:24)
2. V kakšnem odnosu z Bogom so lahko ljudje danes?
2 Vendar se Izraelci, kakor je priznal psalmist Asaf, ‚niso držali Božje zaveze in niso hoteli živeti po njegovi postavi‘. (Psalm 78:10, SSP) Niso se držali prisege, ki so jo njihovi očetje izrekli Jehovu. Navsezadnje je narod izgubil svoj edinstveni odnos z Bogom. (Propovednik 5:4; Matej 23:37, 38) Zato je Bog »posvetil pozornost narodom, da bi izmed njih izbral ljudstvo za svoje ime«. (Apostolska dela 15:14) V teh zadnjih dneh pa zbira ‚veliko množico ljudi, ki jih noben človek ne more prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov‘, in ti z veseljem priznavajo: »Rešitev dolgujemo našemu Bogu, ki sedi na prestolu, in Jagnjetu.« (Razodetje 7:9, 10)
3. Kaj mora človek storiti, da bi lahko imel oseben odnos z Bogom?
3 Da bi lahko posameznik bil med temi, ki uživajo takšen dragocen odnos z Bogom, se mora posvetiti Jehovu in to javno simbolizirati s krstom v vodi. Tako upošteva Jezusovo zapoved, ki jo je osebno dal svojim učencem: »Pojdite torej in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega duha ter jih učite, naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal.« (Matej 28:19, 20) Izraelci so Mojzesa poslušali, ko jim je bral iz ‚knjige zaveze‘. (2. Mojzesova 24:3, 7, 8) Zato so vedeli, kakšne so njihove dolžnosti do Jehova. Podobno je danes. Preden se človek krsti, je nujno, da točno pozna Božjo voljo, ki je zapisana v njegovi Besedi, Bibliji.
4. Kaj mora posameznik narediti, da bi se usposobil za krst? (Omeni gornji okvir.)
4 Očitno je Jezus želel, da bi njegovi učenci imeli trden temelj za svojo vero, preden bi se krstili. Svojim sledilcem ni le naročil, naj gredo in pridobivajo učence, temveč tudi, da naj jih učijo, ‚naj izpolnjujejo vse, kar jim je zapovedal‘. (Matej 7:24, 25; Efežanom 3:17–19) Zato tisti, ki se usposobijo za krst, navadno preučujejo Biblijo več mesecev oziroma tudi leto ali dve, tako da odločitve ne sprejmejo prenagljeno oziroma ne da bi prej o tem dobro premislili. Preden se kandidati krstijo, pritrdilno odgovorijo na dve temeljni vprašanji. Ker je Jezus poudaril, da mora ‚naš »da« pomeniti da in naš »ne« ne‘, bo za vse nas koristno, če bomo pregledali, kaj točno ti vprašanji za krst pomenita. (Matej 5:37)
Kesanje in posvetitev
5. Katera temeljna koraka sta poudarjena v prvem vprašanju za krst?
5 Prvo vprašanje, ki ga govornik postavi kandidatu za krst, je, ali se je pokesal za nekdanji način življenja in svoje življenje posvetil Jehovu, da bo izpolnjeval njegovo voljo. V tem vprašanju sta poudarjena dva zelo pomembna koraka, ki ju mora storiti človek pred krstom: kesanje in posvetitev.
6., 7. a) Zakaj se morajo vsi kandidati za krst pokesati? b) Kako se je moral posameznik, potem ko se je pokesal, spremeniti?
6 Zakaj se mora človek pred krstom pokesati? Apostol Pavel pojasnjuje: »Mi vsi [smo se] nekdaj vedli po željah našega mesa.« (Efežanom 2:3) Preden smo prišli do točnega spoznanja Božje volje, smo živeli tako kakor ta svet – po njegovih vrednotah in merilih. Naše življenje je bilo pod nadzorom boga te stvarnosti, Satana. (2. Korinčanom 4:4) Toda ko smo spoznali Božjo voljo, smo sklenili, da ‚ne bomo več živeli za človeške želje, temveč za Božjo voljo‘. (1. Petrovo 4:2)
7 Ta nova življenjska pot je zelo nagrajujoča. Predvsem nam omogoči, da pridemo v dragocen odnos z Jehovom, kar je David primerjal s povabilom, naj stopimo v Božji ‚šotor‘ in na ‚sveto goro‘. To je resnično izjemna prednost. (Psalm 15:1, SSP) Seveda Jehova ne vabi kar vsakogar, temveč samo tiste, ki ‚živijo brezmadežno in ravnajo pravično ter govorijo resnico iz svojega srca‘. (Psalm 15:2) Da bi ustrezali tem pogojem, smo morda morali narediti določene spremembe, tako v vedenju kot tudi v osebnosti, odvisno pač od naših okoliščin preden smo spoznali resnico. (1. Korinčanom 6:9–11; Kološanom 3:5–10) K takšnim spremembam nas je spodbudilo kesanje – močno obžalovanje prejšnjega načina življenja in trdna odločenost ugajati Jehovu. To nas je navedlo, da smo se povsem spremenili – nehali smo živeti sebično, tako kakor živi ta svet, in stopili na življenjsko pot, ki ugaja Bogu. (Apostolska dela 3:19)
8. Kako se posvetimo Bogu in kako je to povezano s krstom?
8 V drugem delu prvega vprašanja za krst se kandidate vpraša, ali so se posvetili Jehovu, da bodo delali njegovo voljo. Posvetitev je nujen korak, ki ga je treba storiti pred krstom. Naredimo ga v molitvi, v kateri Jehovu povemo, da mu želimo dati svoje življenje po Kristusu. (Rimljanom 14:7, 8; 2. Korinčanom 5:15) Takrat postane Jehova naš Gospodar in Lastnik, nas same pa izpolnjevanje Božje volje veseli, tako kakor je veselilo Jezusa. (Psalm 40:8; Efežanom 6:6) To slovesno obljubo Jehovu izrečemo samo enkrat. Ker pa to storimo v zasebnosti, na dan krsta našo slovesno posvetitev nebeškemu Očetu javno pokažemo. (Rimljanom 10:10)
9., 10. a) Kaj vse pomeni izpolnjevati Božjo voljo? b) Kako so celo nacistične oblasti pokazale, da se zavedajo pomena naše posvetitve?
9 Kaj vse za nas pomeni to, da posnemamo Jezusov zgled in da kakor on izpolnjujemo Božjo voljo? Jezus je svojim sledilcem rekel: »Če kdo hoče iti za menoj, naj se odreče samemu sebi, vzame svoj mučilni kol in hodi za menoj.« (Matej 16:24) V tem stavku je poudaril, da moramo storiti troje. Najprej se ‚odrečemo‘ samemu sebi. Drugače povedano, rečemo »ne« svojim sebičnim, nepopolnim nagibom in »da« Božjim nasvetom in vodstvu. Kot drugo ‚vzamemo svoj mučilni kol‘. V Jezusovih dneh je bil mučilni kol simbol sramote in trpljenja. Kristjani sprejemamo dejstvo, da lahko zaradi dobre novice tudi mi trpimo. (2. Timoteju 1:8) Svet se nam morda posmehuje ali nas sramoti, toda mi ‚se ne menimo za sramoto‘, tako kot se zanjo ni menil Kristus, temveč se veselimo, ker vemo, da ugajamo Bogu. (Hebrejcem 12:2) In končno, za Jezusom ‚hodimo‘ – za njim se nismo samo podali, ampak stopamo neprestano. (Psalm 73:26; 119:44; 145:2)
10 Zanimivo je, da se celo nekateri nasprotniki zavedajo pomena posvetitve Jehovovih prič, tega, da smo se Bogu zaobljubili, da bomo služili samo njemu. Pričam v buchenwaldskem koncentracijskem taborišču v nacistični Nemčiji, ki se niso hoteli odpovedati svoji veri, so denimo izročili v podpis naslednjo natisnjeno izjavo: »Še vedno sem predan Preučevalec Biblije in ne bom nikoli prelomil svoje prisege Jehovu.« Tako nedvomno čutijo vsi, ki zvesto služijo Bogu kot njegovi posvečeni služabniki! (Apostolska dela 5:32)
Biti poznan kot Jehovova priča
11. Katero prednost prejme posameznik, ki se krsti?
11 Drugo vprašanje za krst kandidata sprašuje najprej to, ali se zaveda, da bo s krstom postal Jehovova priča. S potopitvijo v vodi postane posvečen Božji služabnik, ki nosi Jehovovo ime. To je izjemna prednost, pa tudi velika odgovornost. S krstom si pridobi tudi upanje na večno rešitev, če bo ostal zvest Jehovu. (Matej 24:13)
12. Katera odgovornost spremlja čast, da nosimo Jehovovo ime?
12 To, da nosimo ime vsemogočnega Boga Jehova, je nedvomno edinstvena čast. Prerok Miha je dejal: »Vsa ljudstva hodijo, vsako v imenu svojega boga, mi pa hodimo v imenu GOSPODA [Jehova, NW], Boga svojega, vedno in vekomaj.« (Miha 4:5) Vendar pa to čast spremlja tudi odgovornost. Prizadevati si moramo živeti tako, da bo to v čast imenu, ki ga nosimo. Pavel je kristjane v Rimu spomnil, da bi človek z ravnanjem v nasprotju s tem, kar oznanja, ‚sramotil‘ Božje ime oziroma ga spravil na slab glas. (Rimljanom 2:21–24)
13. Zakaj smo posvečeni Jehovovi služabniki dolžni pričevati o našem Bogu?
13 Ko kdo postane Jehovova priča, sprejme tudi odgovornost, da o svojem Bogu pričuje. Jehova je posvečen izraelski narod povabil, naj postane njegova priča in javno pričuje o njegovi večni božanskosti. (Izaija 43:10–12, 21) Toda narod svoje vloge ni izpolnil in sčasoma je Jehovovo naklonjenost popolnoma izgubil. Danes smo pravi kristjani ponosni na prednost, da pričujemo o Jehovu. To delamo zato, ker ga ljubimo in si močno želimo, da bi se posvetilo njegovo ime. Kako bi vendar lahko molčali, ko pa o našem nebeškem Očetu in njegovem namenu poznamo resnico? Enako kakor apostol Pavel smo prepričani: »Naložena [mi je] dolžnost. Da, gorje meni, če dobre novice ne bi oznanjal!« (1. Korinčanom 9:16)
14., 15. a) Kakšno vlogo ima Jehovova organizacija pri naši duhovni rasti? b) Katere priprave za duhovno pomoč so nam na voljo?
14 Drugo vprašanje pa kandidata spomni tudi na to, da je dolžan sodelovati z Jehovovo po duhu vodeno organizacijo. Bogu ne služimo sami, poleg tega potrebujemo pomoč ‚naših bratov‘, njihovo podporo in spodbudo. (1. Petrovo 2:17; 1. Korinčanom 12:12, 13) Božja organizacija ima zelo pomembno vlogo pri naši duhovni rasti. Priskrbuje pravo bogastvo biblijskih publikacij, ki nam pomagajo rasti v točnem spoznanju, modro ravnati v težavah in ohranjati tesen odnos z Bogom. Podobno kakor mati svojega otroka dobro hrani in neguje, nam »zvesti in preudarni suženj« daje obilico času primerne duhovne hrane in s tem skrbi za naš duhovni napredek. (Matej 24:45–47; 1. Tesaloničanom 2:7, 8)
15 Na tedenskih shodih prejema Jehovovo ljudstvo potreben pouk in spodbude, da bi ostali zvesti Jehovovi pričevalci. (Hebrejcem 10:24, 25) V Teokratični strežbeni šoli se učimo govorjenja v javnosti, na službenem shodu pa se učimo učinkovito predstavljati naše sporočilo. Na shodih in pri osebnem preučevanju biblijskih publikacij lahko vidimo, kako deluje Jehovov duh, kako usmerja Njegovo organizacijo. Po teh rednih pripravah nas Bog opozarja na nevarnosti, nas uči, da smo lahko učinkoviti oznanjevalci, in nam pomaga, da ostajamo duhovno budni. (Psalm 19:7, 8, 11; 1. Tesaloničanom 5:6, 11; 1. Timoteju 4:13)
Motiv za odločitev
16. Kaj nas spodbudi k temu, da se posvetimo Jehovu?
16 Vprašanji za krst torej kandidate spomnita na to, kaj krst v vodi pomeni in katere odgovornosti so z njim povezane. Kaj naj bi potemtakem posameznika spodbudilo k temu, da bi se odločil za ta korak? Krščeni učenci ne postanemo zato, ker bi nas k temu kdo prisilil, temveč zato, ker nas »vleče« Jehova. (Janez 6:44) Ker je ‚Bog ljubezen‘, vesolju ne vlada s silo, temveč z ljubeznijo. (1. Janezovo 4:8) K sebi nas vleče tako, da nas pritegne s svojimi prijaznimi lastnostmi in s tem, kako ravna z nami. Za nas je dal svojega edinorojenega Sina in nam ponuja najlepšo mogočo prihodnost. (Janez 3:16) Vse to nas spodbudi, da mu darujemo – posvetimo – svoje življenje. (Pregovori 3:9, NW; 2. Korinčanom 5:14, 15)
17. Čému se ne posvetimo?
17 Ne posvetimo se neki zamisli niti kakemu delu, temveč samemu Jehovu. Delo, ki ga ima Bog za svoje ljudstvo, se bo spremenilo, toda posvetitev njemu bo ostala nespremenjena. Jehova je Abrahamu denimo dal povsem drugačno nalogo kakor Jeremiju. (1. Mojzesova 13:17, 18; Jeremija 1:6, 7) Vendar sta vsak svojo od Boga dobljeno nalogo opravila, ker sta ljubila Jehova in želela zvesto izpolnjevati njegovo voljo. V tem času konca si vsi krščeni Kristusovi sledilci prizadevamo izpolnjevati Kristusovo zapoved, naj oznanjujemo kraljestveno dobro novico in pridobivamo učence. (Matej 24:14; 28:19, 20) S tem da to delo opravljamo iz vsega srca, odlično kažemo, da našega nebeškega Očeta ljubimo in smo mu resnično posvečeni. (1. Janezovo 5:3)
18., 19. a) Kaj s krstom javno izrazimo? b) Kaj bomo pregledali v naslednjem članku?
18 S krstom se nam nedvomno odprejo vrata k mnogim blagoslovom, vendar ga ne bi smeli jemati nalahko. (Luka 14:26–33) To je izraz odločenosti za nekaj, kar nam je pomembnejše od vsega drugega. (Luka 9:62) Ko se krstimo, pravzaprav javno izjavimo: »Ta Bog je Bog naš vselej in vekomaj. Ta nas bo vodil preko [do, NW] smrti.« (Psalm 48:14)
19 V naslednjem članku bomo pregledali še druga vprašanja, ki se lahko pojavijo v zvezi s krstom v vodi. Ali obstajajo upravičeni razlogi za to, da kdo s krstom odlaša? Ali je pomembna starost? Kako lahko vsi prispevamo k dostojanstvenosti tega dogodka?
Ali lahko pojasnite?
• Zakaj se mora vsakdo pred krstom pokesati?
• Kaj vse pomeni to, da se posvetimo Bogu?
• Katere odgovornosti dobimo skupaj s častjo, da nosimo Jehovovo ime?
• Kaj naj bi nas spodbudilo k odločitvi, da se krstimo?
[Preučevalna vprašanja]
[Okvir/slika na strani 22]
Vprašanji za krst
Ali ste se na podlagi žrtve Jezusa Kristusa pokesali za svoje grehe in se posvetili Jehovu, da boste delali njegovo voljo?
Ali veste, da se s svojo posvetitvijo in krstom enačite z Jehovovimi pričami in s tem z organizacijo, ki je vodena po Božjem duhu?
[Slika na strani 23]
Posvetitev je slovesna obljuba, ki jo posameznik v molitvi izreče Jehovu
[Slika na strani 25]
To, da smo se posvetili Bogu, kažemo z oznanjevanjem