Ali lahko odločamo o svoji prihodnosti?

ALI je naše življenje že vnaprej določeno? Ali z odločitvami, ki jih v življenju sprejemamo, ne moremo prav nič vplivati na svojo prihodnost?

Denimo da je človek gospodar svoje sreče. Ali bi potemtakem lahko bilo za kogar koli vnaprej določeno, da bo opravljal neko nalogo oziroma zavzemal določen položaj? Kako bi lahko Bog izpolnil svojo voljo glede zemlje, če si ljudje lahko sami oblikujejo življenje? Biblija na ta vprašanja daje zadovoljujoče odgovore.

Predestinacija in svobodna volja – ali gresta skupaj?

Premislite o tem, kakšne nas je Bog Jehova ustvaril. »Po Božji podobi ga je [človeka] ustvaril: moža in ženo ju je ustvaril,« piše v Bibliji. (1. Mojzesova 1:27) Ker smo ustvarjeni po podobi Boga, lahko odsevamo njegove lastnosti, kot so ljubezen, pravica, modrost in moč. Bog nam je podaril tudi svobodno voljo oziroma možnost, da se sami odločamo. Zaradi tega smo drugačni od vseh drugih stvarjenj na zemlji. Izbiramo lahko med tem, ali bomo upoštevali Božja moralna merila ali ne. Prerok Mojzes je zato lahko rekel: »Za priči proti vam kličem danes nebo in zemljo. Predložil sem ti danes življenje in smrt, blagoslov in prokletstvo: izvoli si torej življenje, da bi živel ti in zarod tvoj, da ljubiš GOSPODA, svojega Boga, poslušaš njegov glas in se ga oklepaš.« (5. Mojzesova 30:19, 20)

 Toda dar svobodnega odločanja še ne pomeni, da nam pripada absolutna svoboda. Ne odrešuje nas fizičnih in moralnih zakonov, ki jih je Bog postavil za sam obstoj vesolja in mir v njem. Ti zakoni so postavljeni nam v dobro, in če jih prekršimo, lahko utrpimo hude posledice. Samo pomislite, kaj bi se zgodilo, če se ne bi zmenili za gravitacijski zakon in bi skočili s strehe visoke zgradbe! (Galačanom 6:7)

Poleg tega nam svobodno odločanje nalaga odgovornost, kakršne stvarjenja brez takšne svobode nimajo. Pisec Corliss Lamont sprašuje: »Kako neki lahko ljudem pripisujemo moralno odgovornost in jih kaznujemo za prestopke, če se strinjamo [. . .], da je vnaprej določeno, kako se bodo odločali in kako bodo ravnali?« Tega seveda ne moremo storiti. Živali, ki jih vodi nagon, za svoja dejanja niso moralno odgovorne, prav tako računalniki niso odgovorni za naloge, za katere so programirani, da jih opravljajo. Svoboda odločanja nam potemtakem nalaga veliko odgovornost, prav tako pa moramo odgovarjati za naša dejanja.

Bog Jehova bi bil zelo neljubeč in nepravičen, če bi že pred našim rojstvom določil, kaj bomo v življenju počeli, nato pa nam naložil odgovornost za naša dejanja! Tega ne dela zato, ker »je ljubezen« in so »vse poti njegove [. . .] pravica«. (1. Janezovo 4:8; 5. Mojzesova 32:4) Ker nam je dal možnost svobodnega odločanja, ni hkrati ‚že pred davnimi časi vnaprej določil, koga bo rešil in koga obsodil‘, kakor to trdijo ljudje, ki verjamejo v predestinacijo. Možnost svobodnega odločanja kaže na to, da predestinacija ne obstaja.

Biblija jasno kaže, da si bomo z odločitvami, ki jih sprejemamo, spreminjali življenje. Bog na primer prestopnike poziva z besedami: »Povrnite se vendar vsak s svojega hudobnega pota in od hudobnosti dejanj svojih [. . .], in ne storim vam hudega.« (Jeremija 25:5, 6) Ta poziv ne bi imel nobenega smisla, če bi Bog že vnaprej določil prihodnost vsakega posameznika. Poleg tega v Božji Besedi piše: »Pokesajte [se] in spreobrnite, da se vam bodo grehi izbrisali, da bi od Jehova osebno prišle dobe osvežitve.« (Apostolska dela 3:19) Čemu bi Jehova ljudi prosil, naj se pokesajo in spreobrnejo, če bi že vnaprej vedel, da nikakor ne morejo spremeniti svoje prihodnosti?

Sveto pismo govori o nekaterih, ki jih je Bog povabil, naj z Jezusom Kristusom vladajo kot kralji v nebesih. (Matej 22:14; Luka 12:32) Toda v Bibliji piše, da bodo to prednost izgubili, če ne bodo vztrajali do konca. (Razodetje  2:10) Zakaj bi jih Bog sploh povabil, če bi že vnaprej določil, da ne bodo izbrani? Premislite tudi o besedah, ki jih je apostol Pavel namenil sovernikom. Napisal je: »Če se namreč namerno vdajamo grehu, potem ko smo že prejeli točno spoznanje resnice, ne ostane za grehe nobena žrtev več.« (Hebrejcem 10:26) To svarilo bi bilo povsem odveč, če bi Bog vnaprej določil njihovo prihodnost. Toda ali ni Bog vnaprej odredil vsaj nekaj posameznikov, ki bodo vladali z Jezusom Kristusom?

Vnaprej odrejeni – kot posamezniki ali kot skupina?

»[Bog] nas je v zedinjenosti s Kristusom blagoslovil z vsakovrstnimi duhovnimi blagoslovi v nebeških prostorih,« je napisal apostol Pavel, »kakor nas je že pred ustanovitvijo sveta tudi izbral, da bi bili z njim zedinjeni [. . .]. On je namreč [. . .] že vnaprej odredil, da nas bo po Jezusu Kristusu posinovil.« (Efežanom 1:3–5) Kaj je Bog vnaprej odredil in kaj pomeni, da je nekatere izbral »že pred ustanovitvijo sveta«?

V teh vrsticah je opisano, da je Bog nekaj potomcev prvega človeka Adama izbral, da bodo s Kristusom vladali v nebesih. (Rimljanom 8:14–17, 28–30; Razodetje 5:9, 10) Toda predpostavka, da je Bog Jehova določene posameznike že tisoče let pred njihovim rojstvom odredil, da bodo prejeli to prednost, je v nasprotju z dejstvom, da so ljudje obdarjeni s pravico do svobodnega odločanja. To, kar je Bog odredil, je skupina oziroma razred ljudi, in ne posamezniki.

Naj ponazorimo: denimo, da se vlada odloči odpreti neko predstavništvo. Vnaprej določi, kakšno delo bo to opravljalo, kolikšno oblast bo imelo in koliko ljudi bo v njem zaposlenih. Predstavništvo začne delovati nekaj časa po ustanoviti, njeni člani pa povedo naslednje: »Vlada je pred nekaj leti določila, kakšno bo naše delo. Sedaj bomo pričeli delati to, kar nam je bilo dodeljeno.« Ali bi sklenili, da je vlada morala že leta vnaprej določiti, kdo bodo posamezni člani tega predstavništva? Prav gotovo ne. Podobno je Jehova vnaprej določil, da bo odprl posebno predstavništvo, s katerim bo odstranil učinke Adamovega greha. Vnaprej je odbral razred ljudi, ki bo v tem predstavništvu služil – toda ni določil posameznikov. Ti naj bi bili izbrani kasneje. Od odločitev, ki jih bodo sprejeli v svojem življenju, pa bo odvisno, ali bodo v tem predstavništvu tudi res služili.

Kakšen svet je imel apostol Pavel v mislih, ko je rekel: »[Bog] nas je že pred ustanovitvijo sveta tudi izbral, da bi bili z njim zedinjeni«? Svet, ki ga tukaj omenja Pavel, ni svet, ki ga je Bog ustanovil, ko je ustvaril Adama in Evo. Tisti svet je bil ‚zelo dober‘ – v njem ni bilo nikakršnega greha in pokvarjenosti. (1. Mojzesova 1:31, SSP) Ni ga bilo treba ‚osvoboditi‘ greha. (Efežanom 1:7)

Svet, ki ga je Pavel imel v mislih, je pričel obstajati po tem, ko sta se Adam in Eva v Edenu uprla, in je bil zelo drugačen od tistega, ki ga je Bog prvotno zasnoval. Pričel je obstajati, ko so se prvemu človeškemu paru rodili otroci. Sestavljali so ga ljudje, ki so bili Bogu odtujeni ter so sužnjevali grehu in pokvarjenosti. V nasprotju s prostovoljnima grešnikoma Adamom in Evo je ta svet mogoče odrešiti. (Rimljanom 5:12; 8:18–21)

Bog Jehova je znal v trenutku rešiti razmere, ki so nastale zaradi upora v Edenu. Takoj ko je bilo treba, je vnaprej določil posebno predstavništvo – Mesijansko kraljestvo v rokah Jezusa Kristusa – s katerim bo človeštvo odrešil Adamovega greha. (Matej 6:10) To je storil »pred ustanovitvijo sveta«, ki ga sestavlja odkupljivo človeštvo, torej preden sta Adam in Eva imela otroke.

Ljudje za to, da opravijo, kar želijo, ponavadi potrebujejo načrt. Predestinacija je povezana z zamislijo, da mora Bog imeti za vesolje izdelan natančen načrt, v katerem je vse vnaprej  določil. Pisec Roy Weatherford je napisal: »Kot je videti, mnogo filozofov meni, da bi bil sleherni dogodek nezdružljiv z Božjo vrhovnostjo, če ne bi bil do potankosti vnaprej določen.« Ali je Bogu res treba vsak dogodek vnaprej natančno določiti?

Jehova se lahko zaradi svoje neomejene moči in neprekosljive modrosti uspešno spoprime z vsakršnim nepričakovanim dogodkom, do katerega utegne priti zaradi tega, ker njegova stvarjenja ravnajo po svobodni volji. (Izaija 40:25, 26; Rimljanom 11:33) To lahko stori nemudoma in brez vnaprejšnjega premišljevanja. Vsemogočni Bog ni podoben grešnim ljudem, ki imajo omejene sposobnosti, in zato ne potrebuje natančno pripravljenega načrta, s katerim bi vnaprej določil življenjsko pot slehernega posameznika na zemlji. (Pregovori 19:21, SSP) V številnih biblijskih prevodih v Pismu Efežanom 3:11 piše, da ima Bog ‚večni namen‘ in ne točno določenega načrta.

Kako lahko vplivamo na svojo prihodnost

Bog ima z zemljo namen, in ta namen je vnaprej določen. V Razodetju 21:3, 4 piše: »Glej! Božji šotor je med ljudmi in Bog bo prebival z njimi, oni pa bodo njegova ljudstva. In Bog sam bo z njimi. In obrisal jim bo vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. To, kar je bilo, je minilo.« Da, naša zemlja bo postala raj, prav kakor se je Jehova na začetku namenil. (1. Mojzesova 1:27, 28) Vprašanje je: Ali bomo tam tudi mi? To je odvisno od odločitev, ki jih danes sprejemamo. Jehova naše prihodnosti ni točno določil.

Odkupna žrtev Božjega sina, Jezusa Kristusa, vsakomur, ki veruje vanj, omogoča, da lahko dobi večno življenje. (Janez 3:16, 17; Apostolska dela 10:34, 35) »Kdor veruje v Sina, ima večno življenje,« piše v Bibliji. »Kdor pa Sina ne posluša, življenja ne bo videl.« (Janez 3:36) Življenje lahko izberete tako, da se iz Biblije učite o Bogu, njegovi volji in njegovem Sinu ter da po naučenem tudi ravnate. Tistemu, ki ravna skladno s pravo modrostjo, zapisano v Božji Besedi, je zagotovljeno, da bo »brez skrbi [. . .] prebival in mir užival, ne boječ se hudega«. (Pregovori 1:20, 33)

[Slike na strani 5]

Ljudje smo v nasprotju z živalmi moralno odgovorni za svoja dejanja

[Vir slike]

Orel: Foto: Cortesía de GREFA