Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pomagati vdovam v njihovih nadlogah

Pomagati vdovam v njihovih nadlogah

Pomagati vdovam v njihovih nadlogah

ENA najbolj znanih zgodb o vdovah je biblijska pripoved o Ruti in njeni tašči Naomi. Obe sta bili vdovi. Toda Naomi ni izgubila samo moža, ampak tudi oba sinova, od katerih je bil eden Rutin mož. Razmere so bile zares tragične, saj sta živeli v poljedelski skupnosti, ki je bila odvisna večinoma od moških rok. (Ruta 1:1–5, 20, 21)

Vendar pa je imela Naomi izjemno prijateljico in tolažnico, snaho Ruto, katera je ni hotela zapustiti. Sčasoma se je izkazalo, da je Ruta »[za Naomi] boljša nego sedem sinov«, pa ne le zaradi svoje močne ljubezni do Naomi, temveč tudi zaradi ljubezni do Boga. (Ruta 4:15) Rutin odgovor na Naomin predlog, naj se vrne v Moab k svoji družini in prijateljem, je ena najganljivejših kdaj zapisanih izjav zvestovdanosti: »Kamor ti greš, hočem iti tudi jaz, in kjerkoli ostaneš, ostanem tudi jaz: tvoje ljudstvo je ljudstvo moje, in tvoj Bog je moj Bog! Kjer umrješ, umrjem tudi jaz in ondi hočem biti pokopana. GOSPOD mi stóri to in ono, če sama smrt ne loči mene in tebe.« (Ruta 1:16, 17)

Bog Jehova ni spregledal Rutinega stališča. Blagoslovil je Naomin in Rutin mali dom, in Ruta se je navsezadnje poročila z Izraelcem Boazom. Za njunega otroka, ki je postal prednik Jezusa Kristusa, je Naomi skrbela, kakor da bi bil njen. Ta zgodba pokaže, kako Jehova ceni vdove, ki se mu bližajo in mu zaupajo. Poleg tega pa nam Biblija še pove, da ceni tudi tiste, ki vdovam ljubeče pomagajo v njihovih nadlogah. Kako lahko torej danes podpremo vdove v naši sredini? (Ruta 4:13, 16–22; Psalm 68:5)

Določno, toda ne gospodovalno

Ko želite kaki vdovi pomagati, je najboljše, da ste pri tem jasni in določni, toda ne gospodovalni. Ogibajte se nedoločnih izjav, kot na primer »Povej mi, če kaj potrebuješ«. To bi bilo podobno, kot če bi nekomu, ki je premražen in lačen, rekli ,Ogrej se in nasiti‘, a mu ne bi z ničimer pomagali. (Jakob 2:16) Mnoge ne bodo prosile za pomoč, ko bodo kaj potrebovale, temveč bodo tiho trpele. Da bi takim lahko pomagali, moramo biti sprevidevni, ugotoviti moramo, kakšne so njihove potrebe. Če pa po drugi strani prevzamemo preveč pobude – dobesedno prevzamemo nadzor nad vdovinim življenjem – lahko s tem ranimo čustva ali povzročimo napetost. Zato Biblija poudarja, da moramo biti pri našem ravnanju z drugimi uravnovešeni. Čeprav nas spodbuja, da se nesebično osebno zanimamo za druge, nas tudi opominja, naj ne bomo nadležni. (Filipljanom 2:4; 1. Petrov 4:15)

Ruta je kazala takšno uravnovešeno stališče do Naomi. Tašče se je sicer vdano držala, toda nanjo ni pritiskala ali ji gospodovala. Lotila se je razumnih del (Naomi in sebe je na primer oskrbovala s hrano), vendar pa je tudi upoštevala Naomine napotke. (Ruta 2:2, 22, 23; 3:1–6)

Seveda se lahko potrebe od človeka do človeka močno razlikujejo. Sandra, ki smo jo že omenili, pravi: »Imela sem to, kar sem v svoji stiski potrebovala – nadvse drage in ljubeče prijatelje, ki so me obkrožali.« Elaine, ki smo jo prav tako že omenili, pa je po drugi strani potrebovala čas zase. Biti v pomoč torej pomeni biti sprevideven ter najti ravnotežje med spoštovanjem človekove zasebnosti in pripravljenostjo pomagati, kadar je treba.

Podpora družine

Če ima vdova družino, lahko ta s prisrčnostjo in ljubeznivostjo veliko pripomore k temu, da bo vdova čutila, da se je zmožna uspešno spoprijeti z vdovstvom. Resda lahko nekateri družinski člani pomagajo več kakor drugi, vendar lahko vsi prispevajo svoj del. »Ako pa ima kaka vdova otroke ali vnuke, ti naj se uče najprej izkazovati spoštovanje do svoje hiše in povračati roditeljem; zakaj to je prijetno pred Bogom.« (1. Timoteju 5:4)

Finančna podpora ali ,povračilo‘ morda velikokrat ni potrebno. Nekatere vdove imajo dovolj sredstev, da lahko poskrbijo za svoje potrebe, druge pa imajo pravico do socialne podpore, ki je na voljo v nekaterih državah. Toda če je vdova v potrebi, bi ji družinski člani morali pomagati. Če nima bližnjih sorodnikov, ki bi jo lahko podprli, ali pa ji ti ne morejo pomagati, Sveto pismo spodbuja sovernike, naj ji priskočijo na pomoč: »Bogoslužje čisto in neoskrunjeno pred Bogom in Očetom je to: skrbeti za sirote in vdove v njih stiski.« (Jakob 1:27)

Tisti, ki ravnajo v skladu s temi biblijskimi načeli, zares ,spoštujejo vdove‘. (1. Timoteju 5:3) Ljudje, ki se jih spoštuje, čutijo, da so cenjeni, ljubljeni in da se z njimi ravna dostojanstveno. Nimajo občutka, da bi jim drugi pomagali zgolj zato, ker morajo. Ruta, čeprav je bila tudi sama nekaj časa vdova, je Naomi resnično spoštovala, in sicer s tem, ko je rade volje in ljubeče pazila, da je bilo poskrbljeno za taščine telesne in čustvene potrebe. Pravzaprav si je s svojim stališčem hitro pridobila odličen sloves, tako da ji je njen bodoči mož rekel: »Vse mesto ljudstva mojega ve, da si krepostna žena.« (Ruta 3:11) Sočasno pa so Naomina ljubezen do Boga, to, da je bila nezahtevna ter da je močno cenila Rutino prizadevanje za njeno dobro, brez dvoma prispevali k temu, da je bilo Ruti v veselje skrbeti za svojo taščo. Kakšen odličen zgled je Naomi današnjim vdovam!

Zbližajte se z Bogom

Družinski člani in prijatelji seveda ne morejo zapolniti praznine, ki jo povzroči smrt zakonca. Zaradi tega je za žalujočega pomembno, da se zbliža še posebej z ,Očetom usmiljenosti in Bogom vsake tolažbe, ki nas tolaži v vsaki stiski‘. (2. Korinčanom 1:3, 4) Premislite o Ani, predani vdovi, ki je bila ob Jezusovem rojstvu stara 84 let.

Ko je Ani samo sedem let po poroki umrl mož, se je po tolažbo obrnila na Jehova. »Ona ni odhajala od templja in je s postom in z molitvami služila Bogu noč in dan.« (Lukež 2:36, 37) Ali se je Jehova odzval na njeno bogovdanost? Da! Na prav poseben način ji je izkazal ljubezen, s tem ko ji je omogočil, da je videla dojenčka, ki je odrasel v Rešitelja sveta. Ano je to resnično prevzelo in potolažilo! Očitno je izkusila resničnost besed iz Psalma 37:4: »Razveseljuj se v GOSPODU, in on ti dá, česar želi srce tvoje.«

Bog pomaga po sokristjanih

Elaine pravi: »Dolgo po Davidovi smrti sem čutila telesno bolečino, kakor da bi imela nož v prsih. Menila sem, da imam težave s prebavo. Nekega dne mi je bilo tako slabo, da sem že mislila, da bom morala k zdravniku. Sprevidevna duhovna sestra in prijateljica mi je namignila, da je za to morda kriva moja žalost, in me spodbudila, naj prosim Jehova za pomoč in tolažbo. Takoj sem upoštevala njen nasvet in Jehova v molitvi tiho, a iz vsega srca prosila, naj me okrepča v moji žalosti. In me je!« Elaine se je počutila bolje in kmalu zatem je minila tudi njena telesna bolečina.

Še posebej lahko žalujočim vdovam prijazno pomagajo občinski starešine. S tem ko jih ti obzirno in sprevidevno redno duhovno podpirajo in tolažijo, jim lahko pomagajo ostati blizu Jehova kljub nadlogam. Če je treba, lahko starešine poskrbijo tudi za gmotno podporo. Takšni sočutni, sprevidevni starešine zares postanejo »zavetje pred vetrom«. (Izaija 32:2; Dejanja 6:1–3)

Trajna tolažba od zemljinega novega Kralja

Tisti, ki se ga je pred nekako dva tisoč leti razveselila ostarela Ana, je sedaj postal mesijanski kralj Božjega nebeškega kraljestva. Ta vlada bo kmalu odstranila vse vzroke za žalost, tudi smrt. Glede tega Razodetje 21:3, 4 pravi: »Glej, šator Božji z ljudmi [. . .] in [Bog] obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo.« Ali ste opazili, da se odlomek nanaša na ,ljudi‘? Da, ljudje bodo osvobojeni smrti ter vsakega žalovanja in vpitja, ki ju ta prinaša.

Je pa še ena dobra novica! Biblija namreč obljublja tudi vstajenje za te, ki so umrli. »Pride ura, ob kateri zaslišijo vsi, ki so v grobih, glas njegov [Jezusov] in pridejo ven.« (Janez 5:28, 29) Kakor Lazar, ki ga je Jezus obudil od mrtvih, bodo tudi oni prišli ven kot ljudje, in ne kot duhovna bitja. (Janez 11:43, 44) Kateri bodo nato »delali dobro«, bodo dosegli človeško popolnost in osebno izkusili Jehovovo očetovsko skrb, ko bo ,odprl svojo roko in tešil željo vsemu živemu‘. (Psalm 145:16SSP)

Tisti, ki jim je smrt vzela ljubljeno osebo in ki verujejo v to zanesljivo upanje, so ugotovili, da jim je to upanje vir velike tolažbe. (1. Tesaloničanom 4:13) Če ste torej sami vdova, »neprestano molite« za tolažbo in pomoč, da bi lahko bili dnevno kos raznim obremenitvam. (1. Tesaloničanom 5:17; 1. Petrov 5:7) In vsak dan si vzemite čas za branje Božje Besede, tako da vas bodo lahko tolažile Božje misli. Če boste tako ravnali, boste osebno izkusili, kako vam Jehova navkljub vsem nadlogam in izzivom, s katerimi se kot vdova spoprijemate, lahko resnično pomaga najti mir.

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

Biti v pomoč pomeni najti ravnotežje med spoštovanjem človekove zasebnosti in pripravljenostjo pomagati, ko je treba

[Slika na strani 7]

Bog je ostarelo vdovo Ano blagoslovil