Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Srečanje z vrtnarjevo prijateljico pikapolonico

Srečanje z vrtnarjevo prijateljico pikapolonico

Srečanje z vrtnarjevo prijateljico pikapolonico

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ VELIKE BRITANIJE

HROŠČI pri ljudeh niso ravno najbolj priljubljeni, medtem ko pikapolonice * na splošno uživajo naklonjenost ljudi. Nad njimi so navdušeni otroci, vrtnarji in kmetje pa so jih sprejeli z odprtimi rokami. Zakaj so tako priljubljene?

Zakaj priljubljene

Skoraj vse vrste polonic obožujejo listne uši (prva slika levo), drobcene mehke insekte, ki uničujejo vrtnine in poljščine. Nekatere odrasle polonice lahko v svojem življenju pojedo kar nekaj tisoč listnih uši. Tudi ličinke polonic imajo velik apetit. Poleg tega se ti hroščki hranijo z mnogimi drugimi škodljivimi insekti, nekateri pa z užitkom jedo celo plesni, ki uničujejo rastline. Ne preseneča, da vrtnarji in kmetje z veseljem sprejemajo polonice!

Iz Avstralije so proti koncu 19. stoletja v Kalifornijo ponesreči prenesli pomarančevega kaparja. Ta škodljivec se je tako hitro razmnožil, da je ogrozil obstoj nasadov citrusov in industrijo pridelave citrusov. Neki entomolog (strokovnjak za žuželke) je vedel, da ta žuželka v svoji domovini ne ogroža pridelkov, zato je šel v Avstralijo, da bi tam poiskal njenega naravnega sovražnika. Odkril je, da je to avstralska polonica. Kakih 500 teh hroščkov je dal prepeljati v Kalifornijo in v letu dni je bil kapar praktično iztrebljen, nasadi citrusov pa rešeni.

Leto poloničinega življenja

Ta privlačni hrošček ima okrogel oziroma ovalen kupolast zgornji del telesa, spodaj pa je ploščat. Kljub temu da so polonice zelo požrešne, skoraj vse vrste v dolžino merijo manj kot 12 milimetrov. Na trdih, svetlikajočih se pokrovkah, ki ščitijo spodnja nežna letalna krila, je pisan vzorček. Med letenjem se pokrovke razprejo navzgor in umaknejo. Obstaja približno 5000 vrst polonic, za katere so značilne pestre kombinacije barv in pik, čeprav jih pogosto slikajo le kot rdeče s črnimi pikami. Nekatere so oranžne ali rumene s črnimi pikami. Druge so črne z rdečimi pikami. Nekatere nimajo pik. Spet druge imajo vzorec šahovnice oziroma proge.

Življenjska doba mnogih polonic je eno leto. Odrasle živalice zimo prespijo v suhih zavetjih. Ko pa dnevi postanejo toplejši, se zbudijo in podajo na lov za listnimi ušmi, ki so napadle rastline. Po parjenju samička na spodnjem delu lista, v bližini precejšnje zaloge listnih uši, izleže grozd majcenih rumenih jajčec (slika desno). Iz vsakega jajčeca se izleže šestnoga ličinka, ki je bolj podobna krvoločnemu krokodilčku (slika levo) kot pa polonici, v katero se bo razvila. Ker ličinka ves čas jé listne uši, ji koža kmalu postane pretesna. Potem ko se nekajkrat levi, se prilepi na rastlino in zabubi. Ličinka v bubi še naprej raste, dokler nazadnje ne pride ven odrasla žival. Na začetku je mehka in bleda, zato ostane na rastlini, dokler njeno telo ne otrdi. V enem dnevu se ji pojavijo značilni vzorci.

Sovražniki živopisne polonice se naučijo, da se ji morajo ogniti. Kadar je polonica ogrožena, izbrizga iz svojih členkov rumeno smrdljivo tekočino obupnega okusa. Plenilci, denimo ptice ali pajki, nikoli ne pozabijo svojega prvega neprijetnega srečanja s polonico in njena sijoča barva jih nenehno spominja na to.

Problematična polonica

Vrsta polonic Harmonia axyridis, ki so jo včasih uporabljali za zatiranje škodljivcev, je tudi sama nekako postala škodljivec. V svojem domačem habitatu na severovzhodu Azije živi složno z drugimi vrstami polonic. Ker ima nadvse rada listne uši in druge rastlinske škodljivce, so jo pred nedavnim prenesli v Severno Ameriko in Evropo. Na žalost je postavila na kocko preživetje tamkajšnjih polonic, saj jim poje vso hrano. Še več, ko njene priljubljene hrane zmanjka – in ker je brez naravnih sovražnikov – se ta lačni hrošč loti domačih polonic in drugih koristnih žuželk. Entomologi se bojijo, kaj se bo v prihodnosti zgodilo z nekaterimi vrstami polonic, saj jim napovedujejo izumrtje. Ta tuja vrsta polonic je nepriljubljena tudi zato, ker se baše z zrelimi sadeži, primernimi za obiranje, in ker jeseni množično vdira v hiše, da bi ubežala zimskemu mrazu.

Še nekatere druge vrste polonic jedo dragocene pridelke, namesto da bi jedle škodljivce. Na srečo pa je velika večina polonic vrtnarjem v veselje.

Prisrčno sprejmite polonice

Kaj lahko naredite, da bi privabili polonice na svoj vrt? Domače cvetice so dobrodošel vir cvetnega prahu in nektarja. Pritegnila jih bosta tudi majhna zaplata plevela in plitva posoda z vodo. Če je mogoče, ne uporabljajte kemičnih pesticidov. Nekaj suhih listov na rastlinah ali na zemlji bo prav prijetnih za zimsko spanje. Pazite, da ne boste zmečkali kakršnih koli hroščev in jajčec, ki jih najdete na svojem vrtu, saj bi lahko s tem ubili naslednjo generacijo polonic.

Zapomnite si, že nekaj teh privlačnih žuželk vam lahko pomaga zatreti vrtne škodljivce, ne da bi uporabljali škodljive pesticide. Če boste skrbeli za te hroščke, vas bodo za to nagradili. Polonice so še en zgled modrosti našega Stvarnika. To je priznal psalmist, ko je dejal: »Kako veliko je tvojih del, o GOSPOD! Vsa si naredil z modrostjo, zemlja je polna tvojih ustvarjenih bitij.« (Psalm 104:24SSP)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 3 V Sloveniji z imenom pikapolonica navadno poimenujemo hrošče iz družine polonic (Coccinellidae), vendar pa je pikapolonica (Coccinella septempunctata) pravzaprav samo najbolj znana evropska vrsta polonic. V članku bomo razpravljali o celotni družini polonic.

[Navedba virov slik na strani 16]

Zgoraj: © Waldhäusl/Schauhuber/Naturfoto-Online; levi dve: Scott Bauer/Agricultural Research Service, USDA; na sredini: Clemson University - USDA Cooperative Extension Slide Series, www.insectimages.org; jajčeca: Bradley Higbee, Paramount Farming, www.insectimages.org

[Navedba virov slik na strani 17]

Skrajno leva: Jerry A. Payne, USDA Agricultural Research Service, www.insectimages.org; druga z leve: Whitney Cranshaw, Colorado State University, www.insectimages.org; tretja z leve: Louis Tedders, USDA Agricultural Research Service, www.insectimages.org; četrta z leve: Russ Ottens, The University of Georgia, www.insectimages.org; polonice na listu: Scott Bauer/Agricultural Research Service, USDA