Belizejski koralni greben – del svetovne dediščine

JEZIK PREDVAJANJA:

Belizejski koralni greben – del svetovne dediščine

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ MEHIKE

»Propad ali uničenje slehernega sestavnega dela kulturne ali naravne dediščine predstavlja obžalovanja vredno zmanjšanje dediščine vseh ljudstev sveta; [. . .] naloga mednarodne skupnosti kot celote [ je] sodelovati pri varstvu kulturne in naravne dediščine[, ki je] izrednega univerzalnega pomena.« (Iz Unescove konvencije za zaščito svetovne dediščine)

V SKLADU z gornjimi besedami je bil leta 1996 rezervat Belizejski koralni greben uvrščen na seznam svetovne dediščine. Tako je dobil enak status kot Machu Picchu v Peruju, Veliki kanjon v Združenih državah in druga takšna čudesa po svetu. Zaradi česa je ta kraj »izrednega univerzalnega pomena«?

Dediščina, vredna ohranitve

Belizejski pregradni koralni greben je za avstralskim Velikim koralnim grebenom druga največja kolonija koralnjakov na svetu in najdaljša na zahodni polobli. Razteza se 300 kilometrov vzdolž polotoka Jukatan in zajema skoraj ves obalni pas Belizeja, ki leži v Srednji Ameriki. Poleg samega grebena, pravzaprav niza grebenov, rezervat obsega še kakih 450 otočkov in tri atole, to so obročasti koralni otoki z očarljivimi lagunami v sredini. Sedem morskih območij v tem rezervatu, ki skupaj meri 960 kvadratnih kilometrov, je po konvenciji za zaščito svetovne dediščine posebej zaščitenih.

Kako pomembna je ohranitev koralnih grebenov, se vidi iz tega, da tukaj domuje ena četrtina vseh morskih rastlin in živali na zemlji. Ekosistemi koralnega grebena po biotski raznovrstnosti zaostajajo samo za tropskimi deževnimi gozdovi. Toda znanstveniki opozarjajo, da bo v naslednjih 20 do 40 letih uničenih 70 odstotkov vseh koral na zemlji, če ljudje ne bodo nehali s številnimi oblikami onesneževanja morij, nenadzorovanim turizmom in uničujočimi dejavnostmi, kot je na primer lovljenje rib s cianidom.

V rezervatu Belizejskega koralnega grebena je bilo opaženih 70 vrst kamenih koral, 36 vrst usnjatih koral in 500 vrst rib. To je habitat tistih vrst morskih živali, ki so prizadete ali ogrožene, na primer debeloglave karete, orjaške črepahe in prave karete pa tudi karibskega lamantina in ameriškega šilonosega krokodila. O osupljivi pestrosti morskega življa v tem rezervatu raziskovalka koralnih grebenov Julianne Robinson pravi: »Tako raziskovalci kot obiskovalci imajo v rezervatu Belizejskega koralnega grebena veliko edinstvenih priložnosti. [. . .] To je eden redkih krajev, preostalih na zemlji, v katerem lahko opazuješ naravo v vsej njeni lepoti, a je kljub temu ogrožen.«

Morda največjo nevarnost za Belizejski koralni greben predstavlja beljenje koral, kar pomeni, da se večbarvne korale spremenijo v prosojno bele. (Glej okvir na strani 26.) Po poročilu National Geographic News je v letih 1997 in 1998 sočasno z orkanom Mitch prišlo do obsežnega beljenja koral, kar je vodilo do tega, da se je plast živih koral zmanjšala za 48 odstotkov. Kaj je povzročilo to opustošenje? Čeprav raziskovanje še poteka, strokovnjakinja za koralne grebene, Melanie McField, pravi: »To beljenje koral je precej tesno povezano s povišanjem temperature oceanov. [. . .] Tudi ultravijolična svetloba povzroča beljenje in kombinacija obojega vodi do najhujšega pojava beljenja.« Toda k sreči je videti, da Belizejski koralni greben počasi okreva. *

Podvodni raj

Čiste vode Belizejskega koralnega sistema s povprečno temperaturo 26 stopinj Celzija so v veselje potapljačem, tako tistim z jeklenko kot tistim z dihalko. Devetdeset odstotkov grebena je še neraziskanih. Greben leži le nekaj sto metrov stran od mesta San Pedro na otoku Ambergris Cay in od tam je lahko priti do njega. Šest kilometrov jugovzhodno od San Pedra je morski rezervat Hol Chan, to je plitek podvodni park, ki se razteza po površini osmih kvadratnih kilometrov in katerega znamenitost je špranja oziroma kanal, ki deli greben.

Eden najbolj presunljivih krajev na zemlji za potapljanje je Blue Hole oziroma Modra luknja. To območje znotraj rezervata je zaščiteno kot svetovna dediščina in leži na grebenu Lighthouse kakih 100 kilometrov stran od belizejske obale. Proslavil jo je francoski oceanograf Jacques-Yves Cousteau, ko je bil leta 1970 na odpravi z raziskovalno ladjo Calypso. Modra luknja, obdana s turkiznim morjem, je z živimi koralami obrobljen indigasto moder cenote oziroma udorna vrtača v apnencu. V premeru meri kakih 300 metrov, v globino pa več kot 120 metrov. Preden je gladina morja narasla, je bil ta geološki pojav suha podzemna jama, kasneje pa se je v njej udrl strop. Stene so skoraj navpične vse do globine približno 35 metrov, od tam naprej pa s polic molijo navzdol ogromni stalaktiti. Podvodna panorama z vidljivostjo do 60 metrov zbuja strahospoštovanje. Razen morskih psov ni v luknji najti veliko drugih morskih živali. Potapljači z jeklenkami se morajo zavedati, da je to dekompresijski potop, in zato naj se ga ne bi lotevali neizkušeni. Toda kristalno čista voda na koralnem obrobju je odlična za potapljanje z dihalko.

Nedaleč stran je še eno od sedmih območij, zaščitenih kot svetovna dediščina, otoček Half Moon Cay, ki je idilično, zaščiteno območje redkega rdečenogega strmoglavca. Tukaj je bilo opaženih tudi 98 vrst drugih ptic. Potapljanje vzdolž podvodne stene Half Moon Cay Wall, ki jo prekrivajo krasne usnjate korale in se spušča 1000 metrov globoko, je spektakularno.

Ta kratki obisk Belizejskega koralnega grebena je pokazal, da obstajajo dobri razlogi za ohranitev tega zaklada, tako da ga bodo lahko občudovale prihodnje generacije. Če bi ga izgubili, bi to zares pomenilo »obžalovanja vredno zmanjšanje dediščine vseh ljudstev«.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 9 Čeprav je na lokalni ravni morda možno le malo narediti glede globalnega segrevanja, ki povzroča dvig temperature morske vode, pa je Belizejčane status svetovne dediščine, ki ga ima koralni greben, spodbudil, da si bolj dejavno prizadevajo zaščititi to področje.

[Okvir/slika na strani 26]

Beljenje koral

Koralni greben je živa stena, ki jo gradijo kolonije koralnih polipov. To so mesojede živali, ki imajo trden zunanji skelet iz kalcijevega karbonata oziroma apnenca. Živi koralnjaki gradijo greben na skeletih prejšnjih generacij. Mikroskopske alge (zooksantele) živijo v tkivih koralnjakov in so tako v simbiozi z njimi. Polipi porabijo kisik in hranila, ki jih alge oddajajo, alge pa vpijejo ogljikov dioksid, ki ga izločajo polipi. Ko se temperatura morske vode dvigne, polipi, ki so občutljivi na takšne spremembe, pričnejo izmetavati alge, s tem pa izgubijo barvilo klorofil, kar vodi do beljenja. V takšnem šibkem stanju so korale nagnjene k bolezni in odmiranju. Toda koralni grebeni so zdržljivi in si lahko opomorejo, ko jih zaščitimo.

[Vir slike]

[Zemljevid na strani 23]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Mehika

BELIZE

Karibsko morje

Tihi ocean

[Slika na strani 23]

Satelitski posnetek Belizeja, na katerem se vidi 300 kilometrov dolg koralni greben

[Slika na strani 24]

Otoček Rendezvous Cay

[Vir slike]

©kevinschafer.com

[Slika na strani 24]

Prava kareta

[Slika na straneh 24, 25]

Modra luknja na grebenu Lighthouse, ki je nastala z udorom jamskega stropa

[Vir slike]

[Slika na strani 24]

Na Belizejskem koralnem grebenu domuje 500 vrst rib

[Vir slike]

[Navedba virov slik na strani 23]

Satelitski posnetek: NASA/The Visible Earth (http://visibleearth.nasa.gov/); potapljači: © Paul Duda/Photo Researchers, Inc.

[Navedba vira slike na strani 24]

PREBUDITE SE!