Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Králjevo iskanje modrosti

Králjevo iskanje modrosti

 Králjevo iskanje modrosti

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ ŠPANIJE

TRINAJSTO stoletje sta zaznamovala velika nestrpnost in skrajno nasilje. Evropa se je zapletla v zloglasno inkvizicijo in križarske vojne, ki so sejale smrt. Toda sredi tega krvavega obdobja je španski kralj skušal vsaj malo prosvetliti svet. Ime mu je bilo Alfonz X. oziroma Alfonz Modri.

Kralj je zaslužen za kulturno prebujenje, ki ga včasih imenujejo renesansa 13. stoletja. Pod njegovo taktirko so se v Španijo stekala nova spoznanja iz daljnih dežel. Predvsem se je zanimal za umetnost, zgodovino, pravo in znanost. S tem je močno vplival na kulturni razvoj Španije in tudi preostale Evrope. Vendar je še bolj pomembno to, da je v svojem iskanju znanja spodbujal zanimanje za Božjo Besedo, Biblijo.

Alfonz je precej pripomogel k nastanku akademije, na kateri so se medsebojno povezali učeni muslimani, judje in tako imenovani kristjani. Pri delu jim je pomagal tako, da je odprl eno prvih državnih knjižnic na svetu in jo denarno podpiral.

Alfonz je tudi sam dejavno sodeloval pri pisanju in sestavljanju cele vrste knjižnih del s pravno, znanstveno in zgodovinsko tematiko. Spodbujal je razvoj proze in poezije, v čemer je blestel, kot to pokažejo njegove slavne cantigas. * Te so bile napisane v galicijskem jeziku, takratnem jeziku liričnih besedil.

Šola prevajalcev

Alfonz je bil mecen šole prevajalcev v Toledu. »Kralj je skrbel za to, kdo bo prevajal in kaj se bo prevajalo,« pojasnjuje knjiga La Escuela de Traductores de Toledo. »Revidiral je prevode, spodbujal akademske razprave in podpiral nastajanje nove literature.«

Učenjaki v Toledu so začeli prevajati mnoge rokopise iz arabske književnosti. Muslimanski učenjaki so že prej v arabščino prevedli najpomembnejša dela grške, indijske, perzijske in sirske civilizacije. Tako nastala zakladnica znanja je muslimanskim učenjakom koristila pri razvoju matematike,  astronomije, zgodovine in geografije. Tudi šola v Toledu si je prizadevala črpati iz te zakladnice. Kako? Pomembne arabske knjige so prevedli v latinščino in španščino.

Novice o dosežkih toledskih učenjakov so se razširile še v druge države. Učeni možje s severnoevropskih univerz so se zgrinjali v Toledo. Vse to je imelo pomembno vlogo pri napredku znanosti in književnosti Zahoda. Pravzaprav je ta obširna prevajalska dejavnost vplivala na razvoj renesanse.

Toledski prevajalci so s trdim delom omogočili zdravnikom, da so lahko brali medicinska dela Galena, Hipokrata in Avicenna, čigar Kanon medicine je bil do 17. stoletja osnovni medicinski učbenik na zahodnih univerzah. Astronomi so lahko brali Ptolemejeva dela in uporabili arabsko trigonometrijo ter al-Kwarismijeve * astronomske tabele.

Alfonz je želel, da bi te prevode razumela večina ljudi. S to pobudo je španski jezik postal paradni konj v znanosti in književnosti. Alfonzov podvig je  pomagal spremeniti splošno mnenje o latinščini, češ da je jezik kulture.

Alfonzova Biblija

Izkušenost, ki so si jo toledski učenjaki pridobili s prevajanjem obilice gradiva, jim je gotovo prišla zelo prav, ko je Alfonz naročil, naj v španščino prevedejo nekatere dele Biblije. Po besedah španskega zgodovinarja Juana de Mariana je kralj podprl prevajanje Biblije v upanju, da se bo tako izpopolnila in obogatila španščina. Nedvomno je ta zgodnji prevod Biblije prispeval k razvoju španskega jezika.

Kralj je menil, da Biblija vsebuje dragocen pouk za človeštvo. V predgovoru knjige Crónica de España je napisal: »Če razmislimo o dobrem vplivu, ki ga ima Sveto pismo, vidimo, da je ta povezan z besedilom o ustvaritvi sveta, očakih, [. . .] obljubljenem prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa, njegovem trpljenju, smrti, vstajenju in vnebohodu.«

Poleg tega je kralj nadzoroval pripravo ambicioznega literarnega projekta, ki ga je poimenoval General Estoria. Ta je vseboval tudi španski prevod odlomkov iz Hebrejskih spisov. (Prevod odlomkov iz Grških spisov so dodali kasneje.) Zajetna zbirka, poznana kot Biblia Alfonsina (Alfonzova Biblija), je bila največje takšno delo v srednjem veku. Izdali so mnogo njenih prepisov in jo delno prevedli v portugalščino in katalonščino.

Alfonzova zapuščina

Srednjeveški rokopisi iz Alfonzovega časa so svetopisemsko spoznanje ohranili živo med obdobjem duhovne teme. Zaradi teh prevodov se je povečalo zanimanje za Biblijo v domačem jeziku. V naslednjih dveh stoletjih so v španščini nastali še drugi biblijski prevodi.

Delo, ki so ga začeli Alfonz in njegovi sodobniki, se je nadaljevalo tudi po izumu tiskarstva ter neutrudnim delom španskih in drugih evropskih biblijskih prevajalcev v 16. stoletju. Širom Evrope so ljudje končno lahko dobili izvod Biblije v lastnem jeziku. Čeprav so pod vladavino Alfonza X. divjale vojne in se netili upori, je njegovo iskanje znanja pripomoglo, da je modrost iz Božje Besede postala dostopna širšim množicam.

[Podčrtni opombi]

^ odst. 6 Cantigas so srednjeveške pesmi, ki so jih peli potujoči pevci.

^ odst. 11 Al-Kwarismi je bil slavni perzijski matematik, ki je živel v 9. stoletju. Razvil je algebro in predstavil nekaj zamisli iz indijske matematike, na primer arabska števila skupaj s pojmom števila nič in osnove aritmetike. Beseda »algoritem« je izpeljanka iz njegovega imena.

[Okvir/slika na strani 14]

NAJSTAREJŠI ŠPANSKI PREVODI BIBLIJE

Alfonz X. ni oral ledine s španskimi prevodi delov Svetega pisma. Nekaj let prej je Hermannus Alemannus, eden od prevajalcev šole v Toledu, prevedel Psalme neposredno iz hebrejščine v španščino. Na začetku 13. stoletja je bila prevedena tudi Biblia medieval romanceada Prealfonsina, ki velja za najstarejšo celotno špansko Biblijo. (Glej fotografijo na levi.) Nedvomno je vplivala na biblijski prevod, ki ga je nekaj let kasneje podprl Alfonz X.

O najstarejši španski Bibliji strokovnjak Thomas Montgomery pravi: »Prevajalec [. . .] je opravil občudovanja vredno delo glede točnosti kot tudi lepote jezika. Prevod se skrbno drži pomena Vulgate brez pretirane uporabe latinskih besed ali izrazov. Jezik je preprost in jasen, pisan na kožo ljudem, ki niso dobro poznali latinščine.«

[Vir slike]

Biblija: Patrimonio Nacional. Real Biblioteca de El Escorial

[Slika na straneh 12, 13]

Kip Alfonza X. pred vhodom v Špansko narodno knjižnico v Madridu

[Slike na strani 13]

Kralj s prevajalci iz Toleda (zgoraj); njegovi kaligrafi oziroma lepopisci (spodaj); Lukov evangelij v Biblii Alfonsini (na dnu)

[Navedba vira slike na strani 13]

Vse fotografije razen kipa Alfonza X.: Oronoz