Kakšnega očeta potrebujejo otroci

OTROCI potrebujejo očeta, ki jih ima rad, jim je vedno na voljo in naredi vse, kar le more, da bi zrasli v odgovorne, zanesljive ljudi. Vendar se dejstvu, da otroci potrebujejo takšnega očeta, ne posveča dovolj pozornosti.

Res je, da so mamice tiste, ki otroka rodijo, in tega, kako pomembna je dobra mati, ni mogoče dovolj poudariti. Toda v The Wilson Quarterly so poudarili, da je vloga očeta enako pomembna, in zapisali: »Čedalje slabše izpolnjevanje očetovske vloge je vodilna silnica mnogih najbolj perečih problemov, ki pestijo ameriško družbo,« in, morda lahko dodamo, ves svet.

Brazilski časopis Jornal da Tarde poroča o raziskavi, ki je odkrila, da so mnoge vedenjske težave mladih, denimo nasilnost, samovoljnost, slab uspeh v šoli in apatija, pogosto »posledica očetove odsotnosti«. V italijanski knjigi Gli imperfetti genitori (Nepopolni starši) Marcella Bernardija pa je poudarjeno, da otroci za uspešen razvoj potrebujejo oba starša.

Družinsko življenje se da izboljšati

Vendar četudi je brezbrižen oče morda delno ali pa v celoti kriv, da je v družini prišlo do težav, to še ne pomeni, da se razmer ne da popraviti in izboljšati družinskega življenja. Kako? Kaj mora oče narediti?

Jasno je, da otroci potrebujejo družino, ureditev, ki jim daje občutek, da ima nadzor v rokah nekdo, ki mu je mar za njihovo dobro. Če se tej potrebi ne zadosti, kar je danes precej pogosto, to zelo vpliva na življenje otrok. Vendar razmere nikoli niso brezupne, pa če je oče del družine ali ne. »Oče je sirotam [. . .] Bog v prebivališču svetosti svoje,« piše v Bibliji v Psalmu 68:5. *

Kje najti pomoč

Za uspeh je nujna Božja pomoč, ki jo je mogoče najti. Resničnost tega potrjujejo razmere, ki jih je opisala Lidia, dekle s Poljskega, ki smo jo omenili v prejšnjem članku. Kakšno je bilo življenje pri njej doma? Kako je družina prejela Božjo pomoč?

Franciszek, Lidiin oče, priznava, da je takrat, ko so otroci bili še majhni, res zanemarjal družino, kot je to dejala njegova hči. Sam pravi: »Ni me zanimalo, kaj počnejo najini otroci. Naklonjenosti nisem kazal in med  nami ni bilo nikakršnih vezi.« Zato ni vedel, da so takrat, ko je bila Lidia stara 14 let, ona ter mlajša sin in hči že hodili na divje zabave, kadili, popivali in se pretepali.

Končno je Franciszek dojel, v kakšne težave so zabredli, in to ga je tako šokiralo, da se je odločil ukrepati. »K Bogu sem molil za pomoč,« pravi. Presenetljivo je bilo, da so se kmalu za tem pri njem oglasili Jehovove priče in z ženo sta začela preučevati Biblijo. Sčasoma sta to, kar sta se iz Biblije naučila, pričela udejanjati v svojem življenju. Kako je to vplivalo na otroke?

Franciszek pojasnjuje: »Opazili so, da sem nehal piti in postajal boljši oče. Želeli so bolje spoznati Jehovove priče. Pričeli so tudi preučevati Biblijo in se nehali družiti s slabo družbo.« Sin Rafał o svojem očetu pravi: »Vzljubil sem ga kot prijatelja.« Dodaja: »Tolpa, s katero sem se družil, mi naenkrat ni pomenila nič. Bili smo zaposleni z duhovnimi dejavnostmi.«

Sedaj je Franciszek krščanski starešina v občini Jehovovih prič, poleg tega pa še svoji družini posveča čas ter skrbi za njen duhovni napredek. Njegova žena in Lidia sta pionirki, polnočasni oznanjevalki. Rafał in njegova mlajša sestra Sylwia pa z vsem srcem preučujeta Biblijo, komentirata na krščanskih shodih in o svoji veri govorita drugim.

Kar je učil, je tudi udejanjal

Razmislite tudi o tem, kaj se je zgodilo z Luisom, Macareninim očetom. Gotovo se spomnite Macarene, 21-letnice iz Španije, ki smo jo omenili v prvem članku. Luis je živel po vzorcu svojega očeta, ki je bil alkoholik. Kot je dejala Macarena, je s svojimi prijatelji dostikrat izginil za več dni. Še več, namesto da bi svojo ženo cenil kot partnerico, je z njo ravnal kot s služkinjo. Njun zakon je bil na tem, da razpade, Macarena ter njen brat in sestra pa so bili čustveno zelo prizadeti.

Sčasoma je Luis privolil, da bo preučeval Biblijo z Jehovovimi pričami. Takole pravi: »Z ženo in otroki sem pričel preživljati več časa. Pogovarjali smo se, skupaj obedovali in preučevali Biblijo. Skupaj smo tudi opravljali hišna opravila in se rekreirali.« Macarena pravi: »Sčasoma sem začutila, da imam prijaznega očeta, ki se zares zanima za družino.«

Omembe vredno je, da Luis ni svoje družine le spodbujal, naj služi Bogu, ampak je tudi udejanjal to, kar je učil. Zapustil je »uspešno podjetje«, pojasnjuje Macarena, »ker mu je jemalo preveč časa in ker je želel posvetiti več pozornosti družini«. Rezultat je bil izreden. »S svojim zgledom me je poučil, kako naj ohranim preprosto oko in dam duhovne reči na prvo mesto,« pravi Macarena. Ona sedaj služi kot pionirka, njena mama ter mlajši brat in sestra pa so dejavni člani krščanske občine.

Odločitev vodilnega železniškega uslužbenca

Jasno je torej, da otroci potrebujejo takšnega očeta, ki ima pri sprejemanju odločitev v mislih dobro svojih otrok. Sin Takešija Tamure, japonskega vodilnega uslužbenca, ki smo ga omenili v prejšnjem članku, se je v najstniških letih zapletel v vprašljivo družbo in videti je bilo, da bo zabredel v resne težave. To je bilo leta 1986 in Takeši se je takrat odločil, da se bo odpovedal odgovorni službi pri Japonskih državnih železnicah. Kako Takeši sedaj, po več kot osemnajstih letih, gleda na svojo odločitev?

»Nemara je bila to najboljša odločitev v mojem življenju,« je dejal pred nedavnim. »To, da sem s svojim sinom preživel več časa, da sva skupaj kaj delala in tudi to, da sem z njim preučeval Biblijo, je bilo zelo koristno. Postala sva prijatelja. Opustil je slabo družbo in ne vede se več neprimerno.«

Takešija je zgledno vedenje njegove žene, ki je postala Jehovova priča nekaj let pred njim, navedlo, da je preučil Biblijo in se pričel bolj ukvarjati s svojo družino. Končno so vsi, Takeši, njegova sin in hči, postali Jehovove priče.  Takeši in njegov sin sedaj služita kot starešina v svojih občinah, žena in hči pa sta pionirki.

Očetje potrebujejo pomoč

Mnogi očetje se sicer zavedajo, da zanemarjajo svoje otroke, vendar ne vedo, kaj naj naredijo zanje. V španskem časopisu La Vanguardia je bil naslednji naslov »42 odstotkov [španskih] staršev priznava, da ne vedo, kako vzgajati svoje najstniške otroke«. Isto je mogoče reči za očete prednajstniških otrok in malčkov. Tudi ti otroci, v nasprotju z mišljenjem mnogih, potrebujejo prisotnost in pozornost predanega očeta.

Kaj je še mogoče spoznati o tem, kako postati dober oče? Kateri so najboljši zgledi očetov in kaj se je mogoče iz njih naučiti? Naš sklepni članek bo razpravljal o teh vprašanjih.

[Podčrtna opomba]

[Slike na strani 7]

Očetje, ki so poskrbeli za potrebe svojih otrok

Franciszek z družino

Luis z družino

Takeši z družino