Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pogled v svet

Pogled v svet

 Pogled v svet

Nevarnost opravljanja več nalog hkrati

Če želite opravljati več nalog hkrati, »ste zaradi tega lahko pravzaprav manj učinkoviti in tudi bolj, no ja, neumni«, piše v The Wall Street Journalu. »Če poskušate opraviti dva ali tri opravila naenkrat oziroma hitreje, lahko to na splošno traja dlje, kot pa če bi jih opravili zaporedoma. Poleg tega pa bodo vaši možgani ostali brez energije za opravljanje vsake od nalog.« Nekateri opozorilni znaki so kratkotrajna izguba spomina (denimo, da pozabite, kaj ste pravkar naredili ali rekli), pomanjkanje pozornosti, nezmožnost osredotočanja, simptomi stresa (kot je plitvo dihanje) in težave pri komuniciranju z drugimi. Ko opravila zahtevajo rabo istih delov možganov, najbolj trpi učinkovitost, na primer, kadar istočasno govorite po telefonu in poslušate otroka, kako v sosednji sobi kriči. Opravljanje več nalog hkrati je še posebej nevarno med vožnjo. Dejavnosti, kot so prehranjevanje, pitje, pobiranje predmeta, zavzeto pogovarjanje s sopotnikom oziroma po telefonu, ličenje ali že samo sukanje radijskega gumba oziroma drugega stikala, vas lahko za hip zmotijo in zgodi se nesreča.

 Nikoli ne stresajte dojenčka!

Močno stresanje dojenčka je vzrok za nenadno poškodbo, imenovano »udarec z bičem«. Pri tem »lahko pride do krvavitev v glavi in povišanega pritiska v možganih«, piše v časopisu Toronto Star. Dojenčkove mišice niso popolnoma razvite in možgansko tkivo je izjemno nežno, zato »lahko tresenje dojenčka za samo nekaj sekund povzroči poškodbo za vse življenje. Med poškodbami so lahko otekanje in okvara možganov, cerebralna paraliza, umska zaostalost, motnje v razvoju, slepota, izguba sluha, paraliza in smrt.« Dr. James King, pediater v Otroški bolnišnici vzhodnega Ontaria, raziskuje učinke stresanja dojenčkov. Meni, da se javnost mora poučiti, saj v mnogih primerih poškodbe niso takoj vidne in dojenčku se morda diagnosticira vročina oziroma virusna bolezen. »Javnost mora jasno in glasno slišati sporočilo, da se dojenčka nikoli ne bi smelo stresati,« pravi dr. King. »Novopečeni starši to morajo vedeti.«

Nezainteresirani za religijo

»Ni videti, da bi se [Japonci] obračali k religiji po odgovore, ko se spoprijemajo s sedanjimi žalostnimi razmerami,« piše v časopisu IHT Asahi Shimbun. Na vprašanje »Ali ste verni oziroma se zanimate za religijo ali kakšno vrsto verovanja?« je samo 13 odstotkov tako moških kot žensk odgovorilo pritrdilno. Dodatnih 9 odstotkov moških in 10 odstotkov žensk je dejalo, da jih »nekoliko« zanima. »Še posebej omembe vredno je zelo majhno zanimanje med ženskami, starimi od 20 do 30 let. Takih, ki se zanimajo je bilo le 6 odstotkov,« še piše v časopisu. Enoletna raziskava je pokazala, da na Japonskem 77 odstotkov moških in 76 odstotkov žensk pravi, da se sploh ne zanimajo za religijo ali katero koli obliko verovanja. V primerjavi s podobno anketo iz leta 1978 se je zainteresiranost Japoncev zmanjšala skoraj za polovico. Na splošno so starejši ljudje, še posebej tisti nad 60 let, izjavili, da se zanimajo za religijo.

Depresija v povezavi z drugimi boleznimi

»Svetovna zdravstvena organizacija predvideva, da bo po vsem svetu do leta 2020 depresija drugi največji razlog onesposobljenosti, takoj za boleznijo srca,« piše v U.S.News & World Reportu. Na ta resni problem javnega zdravja se vse manjkrat gleda kot na »strogo psihičen«. Philip Gold, predstojnik oddelka za nevroendokrinologijo na Nacionalnem inštitutu za duševno zdravje, je dejal, da »je depresija res edina sistemska bolezen, ki vpliva na skoraj vse druge bolezni in jih tudi oteži«. Depresija je lahko celo povod za tegobe, kot so bolezni srca in sladkorna bolezen. Raziskava denimo kaže, da »imajo [depresivni ljudje] bolj togo srce, ki se ni tako sposobno odzivati na spreminjajoče se zahteve telesa po krvi in kisiku«, poudarja članek. Poleg tega »depresivni možgani oddajajo signale, da potrebujejo več energije, kar lahko sproži nastajanje kortizola, s tem pa se dvigne raven sladkorja v krvi«. Obstajajo tudi povezave med depresijo in osteoporozo ter rakom. Potekajo raziskave, da bi se ugotovilo, ali zdravljenje depresije lahko spremeni izid takšnih zdravstvenih težav.

Zakonska zveza in srce

»Raziskava je pokazala, da kakovost posameznikove zakonske zveze lahko pomaga predvideti, kakšno bo okrevanje po operaciji srca,« piše v londonskem The Daily Telegraphu. Po besedah dr. Jamesa Coyna, s Pensilvanske univerze, je lahko srečen zakon pacientu močna opora, da se bori za svoje zdravje. V nasprotnem primeru je lahko »za pacienta slabše, če ima skrhan zakon, kakor če bi bil samski«. Dr. Coyne je s svojo skupino posnel družinske prepire med pari pri njih doma. Ugotovil je, da so srčni bolniki, ki so bili nezadovoljni z zakoncem, imeli dvakrat več verjetnosti, da bodo v štirih letih umrli, kakor pa tisti, ki so imeli bolj izgrajujoč odnos. Dr. Linda Waite, profesorica sociologije na Čikaški univerzi, sklepa, da se dobra zakonska zveza lahko »popolnoma enači s tem, da se zdravo prehranjujemo, razgibavamo in ne kadimo«.

Ogrožena »violinska drevesa«

»Za zelo kvalitetne violinske loke se uporablja posebna vrsta lesa, katerega pa je vedno manj,« piše v nemški znanstveni reviji natur & kosmos. Drevo, iz katerega pridobivajo ta les, je pražiljka, znana tudi kot pernambukov oziroma brazilski les. Njegovo naravno rastišče je gozd ob brazilski obali. Ta gozd se hitro krči, saj ljudje podirajo drevesa, zemljo pa namenjajo kmetijstvu. Drevesa sedaj prekrivajo samo 4 odstotke svojega prvotnega področja in so na seznamu ogroženih vrst. Nadalje, imajo samo drevesa, ki so stara 20 let ali več rumeno oziroma rdečerjavo jedrovino, ki je primerna za izdelovanje violinskih lokov. Po besedah veščega izdelovalca lokov, Thomasa Gerbetha, ni primerljivega nadomestka, saj »sintetični materiali še niso dosegli takšne vrhunske kakovosti«, piše v članku. Tako izdelovalci lokov kot tudi glasbeniki se sedaj zavzemajo za ohranitev svojega »violinskega drevesa«.

Staro prekletstvo, ki še ni izginilo

»Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bilo v letu 2002 po vsem svetu odkritih več kot 700.000 novih primerov gobavosti,« poroča španski časopis El País. Gobavost je bolezen, ki že od biblijskih časov povzroča strah in trepet. Dandanes je sodobno obliko bolezni mogoče pozdraviti. Pravzaprav je v zadnjih 20 letih gobavost prebolelo približno 12 milijonov ljudi. Vendar »še ne moremo zatrdno reči, da je gobavost stvar preteklosti«, pravi raziskovalka Jeanette Farrell. Zdravstvenim strokovnjakom do sedaj ni uspelo izkoreniniti te bolezni in vedno znova se pojavljajo novi primeri. Države, kjer še obstaja gobavost, so Brazilija, Burma, Indija, Madagaskar, Mozambik in Nepal. Znanstveniki upajo, da bodo z nedavno dešifriranim človeškim genomom lahko našli primerno cepivo.

»Zaskrbljujoče neravnovesje med spoloma« na Kitajskem

»Po podatkih petega državnega popisa prebivalstva na Kitajskem je razmerje med rojstvi [dečkov in deklic] sedaj 116,9:100 v korist dečkov, v primerjavi s 113,8:100 v letu 1990,« piše v reviji China Today. »Obe številki daleč presegata mednarodno merilo 105:100 in nakazujeta na slabšanje že tako zaskrbljujočega neravnovesja med spoloma na Kitajskem.« Po predvidevanjih si v prihodnosti približno 50 milijonov Kitajcev ne bo moglo najti zakonske tovarišice, ko bodo godni za poroko. V članku še piše: »Po besedah Dženg Zidžena, direktorja Inštituta za sociologijo in demografijo v provinci Guangdong, bo to stalno odstopanje v razmerju rojstev negativno vplivalo na strukturo kitajskega prebivalstva, družbo in moralne vrednote.«